Od enajstih sodelujočih list se jih je odzvalo osem, odgovorov nismo dobili od koalicijskih Socialnih demokratov (SD) in Levice ter od najmlajše stranke Nič od tega (NOT). Odgovarjali so bodisi nosilci list (5) bodisi predsedniki strank (1) oziroma v dveh primerih (NSi in Resni.ca) kar oboje. Odgovore vseh objavljamo neokrnjene.

Stališča so pojasnili nosilke in nosilci list Slovenske demokratske stranke (SDS) Romana Tomc, Nove Slovenije – krščanskih demokratov (NSi) mag. Matej Tonin, Gibanja Svoboda Irena Joveva, Vesne – zelene stranke dr. Vladimir Prebilič, Državljanskega gibanja Resni.ca Zoran Stevanović, Zelenih Slovenije dr. Klemen Grošelj ter skupne liste Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) in Dobre države dr. Uroš Lipušček, pa tudi predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marko Balažic.

V anketi pred evropskimi volitvami so sodelovali nosilci list ali predsedniki 1 koalicijske, 2 opozicijskih in 5 zunajparlamentarnih strank; niso pa se odzvali kandidati 2 koalicijskih in 1 zunajparlamentarne stranke.

Evropa je v demografski zimi. Kje vi vidite ključ za rešitev demografskih težav v Sloveniji in Evropi?

Romana Tomc (SDS): Danes je Evropejcev približno 6 % svetovnega prebivalstva. In trend žal gre v smeri, da nas bo leta 2050, ki je že skoraj za vogalom, le še 4 %. Koliko od teh bo še Evropejcev, se bo ohranila naša kultura, naš način življenja, naš socialni model – vse to je odvisno od tega, kakšne ukrepe bomo sprejemali. Sprašujem se, kdo bo skrbel za nas, ko bomo ostareli in obnemogli, v katerem jeziku bodo skrbniki govorili, bomo sploh imeli še koga, ki bo to želel delati? Že danes imamo veliko domov za starejše, ki niso zapolnjeni, saj nimajo delavcev. Verjamem, da smo ob mnogih krizah, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, problem demografije potiskali nekoliko vstran. A s tem ga nismo rešili, težave se še kopičijo. Imamo celo komisarko za demografijo, a večjih sprememb ni. Očitno situacija še ni tako pereča. Ali pa, tega se najbolj bojim, so velike države že poskrbele zase, mi pa se bomo morali znajti sami. Rešitev je v večji rodnosti. Tu ni druge matematike. Rešitev so družine, ne pa stalno napadanje in slabšalni odnos do njih.

Mag. Matej Tonin (NSi): Potrebujemo več veselja do življenja. Vsekakor je pomembno, da storimo vse, da mladi lahko pridejo do prvega stanovanja in da imajo službo, ampak to ne bo dovolj. Storiti moramo vse, da mladim prenesemo tudi prave vrednote. Trenutno je najhujši problem, s katerim se soočajo mladi, rešitev prvega stanovanjskega problema. V Novi Sloveniji smo prepričani, da država ne more sama zgraditi 30.000 stanovanj – tudi če kakšen politik to obljubi. Država pa lahko sprosti fond stavbnih zemljišč, da bo gradnja mogoča, zmanjša birokratske ovire in predvsem zniža davke, da bo ljudem v žepu ostalo več. Tako bi mladi lažje prišli do stanovanj. Pomembno je tudi sporočilo, da so otroci v družbi dobrodošli, in temu morajo slediti tudi ukrepi družinske politike. V NSi predlagamo predvsem zvišanje olajšave za vzdrževane družinske člane, da družine z otroki ne bi bile v slabšem finančnem položaju kot družine brez otrok. Prav tako je treba obrok kredita ali plačilo najemnine za stanovanje izvzeti iz osnove za določitev plačila vrtca. S takšnimi ukrepi bi storili vse, da bi se mladi lahko odločali za več otrok.

Romana Tomc (SDS). FOTO: FB Romana Tomc

Marko Balažic (SLS): Najprej se je treba zavzeti za spremembo paradigme, ki jo zaznamuje kultura smrti, in začeti na gradnji pozitivnega pogleda na življenje. Povečanje rodnosti je ključno za trajnostno prihodnost naše države, saj so številke za Slovenijo šokantne (v naslednjih 30 letih nas bo iz tega naslova 270.000 manj). Med ključnimi ukrepi zagovarjamo ustanovitev ministrstva za demografijo, kar vsem državam članicam priporoča tudi Evropska komisija, prilagoditev davčne politike s spremembo dohodninske lestvice in sistema socialnih transferjev, z uvedbo posebnih olajšav za velike družine, ter reformo pokojninskega sistema iz pretočnega v naložbenega.

Irena Joveva (Svoboda): Drži, demografska slika in njene napovedi po podatkih Eurostata kažejo, da smo v letu 2023 dosegli tako nizko raven rodnosti, ki so jo strokovnjaki napovedovali šele čez dve leti. Razlogov za to je več, a kljub temu, da se s padcem rodnosti soočamo že desetletja, pravih rešitev še nismo našli. V Evropi so mladim družinam omogočene številne ugodnosti ob rojstvu otrok – od ugodnih porodniških dopustov do enkratnega finančnega dodatka ob rojstvu, razni otroški dodatki … Očitno ti mehanizmi niso dovolj učinkoviti. Morda bi bilo bolj smiselno uvesti skrajšani (32-urni) delovnik, ki bi staršem omogočal boljše razmerje med delom in prostim časom, s čimer bi se lahko v večji meri posvetili svoji družini. Dejstvo je, da neke ukrepe moramo sprejeti, če želimo ohranjati vzdržnost našega sistema socialne varnosti, ki je v svetovnem merilu unikum in ga moramo kot takega varovati in ohranjati.

Dr. Vladimir Prebilič (Vesna): Ključ vidimo predvsem v ustrezni socialni in stanovanjski politiki. Evropejce je najbolj strah socialne neenakosti in izključenosti. In v tem strahu si mladi ne upajo načrtovati družine. Javni sistemi, kot so šolstvo, zdravstvo, socialni sistem …, morajo biti stabilni in predvidljivi. To daje mladim varnost in se lažje odločijo za družino. Mladi imajo pravico, da si ustvarijo samostojno življenje, pri čemer so osnovni pogoj dostopna in kakovostna stanovanja. Zaradi njihovega pomanjkanja in stalne rasti cen nepremičnin je naša odgovornost, da se borimo proti eksploziji cen najemnin z investicijami v gradnjo javnih stanovanj in z omejitvijo oderuških najemnin. Stanovanjsko vprašanje bi morali iz Slovenije prenesti na evropsko raven – tako kot imamo skupno kmetijsko politiko, potrebujemo tudi skupno stanovanjsko politiko, kot konkreten ukrep predlagamo uvedbo Evropskega stanovanjskega sklada za mlade, ki bi prek subvencij olajšal prvo reševanje stanovanjskega problema.

Mag. Matej Tonin (NSi). FOTO: Tatjana Splichal

Zoran Stevanović (Resni.ca): Naš ključ do reševanja demografskih težav je v podpiranju družin. Zagovarjamo uvedbo in razširitev družinskih dodatkov, davčnih olajšav za veččlanske družine in boljše podpore pri starševskem dopustu. Prav tako poudarjamo pomen krepitve družbenih in ekonomskih pogojev, ki omogočajo mladim, da si ustvarijo družino brez strahu pred finančno nestabilnostjo. Vizija je ustvariti družbeno klimo, ki ceni in podpira družinsko življenje kot temelj zdrave družbe.

Dr. Klemen Grošelj (Zeleni): Ključna rešitev je na eni strani olajšanje dostopa mladih do stanovanj in stabilnih oblik zaposlitve. Tukaj bi lahko evropska sredstva, v koheziji, v Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost ter tudi denar za energetsko sanacijo stavb, odigrali pomembno vlogo. Drug vidik pa je bolj širše družbene narave in to je v odnosu do otrok in družin. Menim, da mora postati to, da mladi imajo otroke, pomemben del naporov družbe in tudi del razumevanja v gospodarstvu in v družbi nasploh. Delodajalci morajo razumeti, da je to, da ima nekdo otroke, pomemben prispevek k družbi in k uspešnosti gospodarstva ter da morajo temu prilagoditi pričakovanja do ljudi, ki imajo otroke.

Dr. Uroš Lipušček (Desus in Dobra država): Demografske težave vsaka država v EU rešuje na svoj način, kar gotovo ni najboljše, se pa tako bolje vidi, kateri ukrepi delujejo in kateri ne. Idealne ali univerzalne rešitve ni, zato bo to gotovo ena ključnih tem in področje, s katerim se bo nova sestava EU parlamenta in Komisije EU morala zelo resno ukvarjati. Tega se v naši listi, ki jo sestavljajo kandidati dveh strank, Desusa (2) in Dobre države (2), ter kar 5 iz civilne družbe, močno zavedamo. V našem programu se zavzemamo, da se v EU uveljavi razvojni model »Gospodarska rast tudi za blaginjo ljudi«, z javnim zdravstvom in šolstvom, z usklajevanjem socialnih dajatev z rastjo dobičkov, tudi na račun znižanja prispevkov za namene oboroževanja v Natu. Zaradi podaljšanja življenjske dobe prebivalstva je treba ustvarjati pogoje za kakovostno življenje vseh generacij in dostojno staranje z ustvarjanjem pogojev in ukrepov za ustrezno bivalno okolje, za zdravstveno oskrbo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, vseživljenjsko učenje za vse generacije, predvsem pa ustrezno demografsko politiko, ki bo mlade spodbujala in jim omogočala, da bodo imeli otroke. EU mora zavzeti aktivno politiko zaščite okolja in biotske raznovrstnosti in v praksi upoštevati načelo trajnostnega razvoja, ker le tako lahko takoj začnemo zmanjševati uničujoče posledice podnebnih sprememb in poskrbimo, da bodo naši zanamci imeli možnost živeti na čistem in mirnem planetu Zemlja. Ključno pa je, da vzpostavimo in ohranimo mir ter uvedemo razum v politiko.

Marko Balažic (SLS). FOTO: Tatjana Splichal

Ali podpirate nedavno sprejet Pakt o migracijah in azilu ter ali ustrezno rešuje problematiko migracij?

Romana Tomc (SDS): Ne podpiramo. Naj povem, da sem glasovala proti in da sva bila s poslancem Zverom edina od slovenskih evropskih poslancev, ki pakta nisva podprla. Očitno so ostali menili, da je zanje v redu. Tudi ne pristajam na sedanje sprenevedanje nekaterih strank, ki pakta, odkar smo v kampanji, ne podpirajo več. A vse te stranke imajo programske konference in so v času glasovanja že vedele, kdo bodo njihovi nosilci. Akt je sestavljen iz več poročil, od katerih je nekaj dobrih in bodo lahko spremenili in pospešili kakšne postopke. Predvsem to, da bo vsak ilegalni migrant imel tudi kartoteko. Nikakor pa ne morem pristati na obvezni solidarnostni prerazporeditveni mehanizem, po domače, na kvote. In če država ne bo delila bremena, bo morala plačati. Menim tudi, da Evropa ni dovolj odločno povedala, da ilegalne migracije niso možne. Da ni možna trgovina z ljudmi. Verjamem, da bomo pakt v nadaljevanju popravljali, saj je že 15 predsednikov vlad Komisiji pisalo pismo, v katerem opozarjajo na pomanjkljivosti.

Mag. Matej Tonin (NSi): Evropski pakt o migracijah in azilu je sicer korak v pravo smer. Vendar v NSi menimo, da bi v naslednjem mandatu evropskega parlamenta EU na področju migracij morala storiti še korak naprej in uvesti t. i. »avstralski model«. Vstop v EU je mogoč samo legalno. Kdor v EU vstopi nelegalno, se ga vrne v matično državo – brez odlašanja in brez debate. Posebno pozornost je treba nameniti integraciji tujcev. Kdor pride k nam, se mora prilagoditi in sprejeti našo kulturo in običaje. Nesprejemljivo je, da se počutimo tujce v lastni hiši. V Sloveniji je velik problem predvsem znanje slovenščine v šolah s strani otrok tujcev. Zagovarjamo uvedbo enoletnih pripravljalnic, v katerih bi se tuji učenci lahko naučili slovenskega jezika.

Marko Balažic (SLS): Zagovarjamo ničelno toleranco do nelegalnih migracij. Če želimo uveljaviti ničelno toleranco do nezakonitih migracij, je potrebna revizija nedavno sprejetega Pakta. Ta ima sicer nekatere pravilne poudarke, a daje preveč poudarka solidarnosti pri delitvi bremen, premalo ambiciozen pa je predvsem na področju varovanja meja in ustvarjanja boljših pogojev v državah izvora. Predlagamo uvedbo mehanizma stalnega skupnega nadzora zunanjih meja, saj se je pokazalo, da tega države članice ne zmorejo same, in takojšnjo implementacijo digitalizacije vizumskih in azilnih postopkov. Vsaka zloraba postopka (vključno s kršitvami pravnih redov držav članic) naj ima za posledico izločitev iz sistema in deportacijo. Sistem predvidenih centrov za migrante ob glavnih migrantskih poteh pa je treba nadgraditi z izgradnjo univerzitetnih kampusov v njihovem zaledju. Prek teh lahko proaktivno pristopimo k iskanju talentov in boljši integraciji v Evropo.

Irena Joveva (Svoboda): Da, zato sem ga na glasovanju tudi podprla. Sprejet pakt seveda ni popoln, saj ostajajo določeni pomisleki z vidika varovanja človekovih pravic migrantov in azilantov, pogrešam pa tudi morda celo najpomembnejši vidik integracije v našo kulturo in na trg delovne sile, saj bi s tem postali ekonomski migranti in bi močno pripomogli k ohranjanju vzdržnosti našega socialnega sistema in izboljšanju demografske slike. Nedvomno pa bo ta pakt, ob ustrezni in učinkoviti implementaciji, ustrezno reševal problematiko in preprečeval ilegalne migracije.

Irena Joveva (Svoboda). FOTO: Alain Rolland/EP

Dr. Vladimir Prebilič (Vesna): Pakt o migracijah in azilu pomeni korak naprej, a ne rešuje izvornih težav. Večina migracij nastane zaradi podnebnih sprememb, vojn in škodljivih zunanjetrgovinskih sporazumov EU z državami Podsaharske Afrike. Potrebujemo več ukrepov, ki bi naslavljali vzroke za migracije. Evropske države pogosto podpirajo razmere, ki ljudi silijo v migracijo. Zagotoviti jim moramo dostojno življenje doma. Če pa želijo oditi, naj bo to organizirano prek registracijskih centrov, kjer bi prejeli dovoljenja za vstop v EU. Vsekakor potrebujemo celosten pristop k integraciji – brez tega bomo priča novim konfliktom v družbi. Ko je bil na ravni EU potrjen Pakt o migracijah, se je odprlo vprašanje, kaj bomo storili na področju integracije. Evropa tukaj ni iskrena. Ko migranti pridejo, jih vlade, tudi naša, vidijo kot poceni delovno silo in jim je malo mar za njihovo integracijo. To se je že velikokrat izkazalo za zelo nevarno. Spomnimo se Pariza, Marseilla in še kakšnih francoskih mest, ko so goreli avtomobili …

Zoran Stevanović (Resni.ca): Ne podpiramo nedavno sprejetega Pakta o migracijah in azilu, saj menimo, da ta ne naslavlja ključnih vprašanj, povezanih z izzivi ilegalnih migracij. Zavzemamo se za strožje nadzorne mehanizme na zunanjih mejah EU in politike, ki zagotavljajo, da migracije potekajo na način, ki spoštuje zakone držav gostiteljic in zagotavlja, da migranti prispevajo h gospodarstvu brez dolgotrajnega bremena socialnih sistemov. Prav tako smo za uvedbo hitrejših postopkov za vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.

Dr. Klemen Grošelj (Zeleni): Pakt sem podprl, ker menim, da pomeni korak naprej glede na sedanje razmere. Pomeni, da ločuje tiste, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, in tiste ljudi, ki jih vodijo v EU drugi interesi. Pakt omogoča, da je vsak človek, ki išče zaščito, ustrezno obravnavan in da njegove pravice niso kršene. Pa naj si bodo do zaščite upravičeni ali ne. Če niso, sledi repatriacija, ki je sedaj hitrejša, a še vedno humana. Sam bi si želel, da bi ta pakt vključeval tudi skupno varovanje zunanjih meja EU in možnost zakonitega vstopa ljudi v EU na podlagi mednarodnih sporazumov med EU in državami izvora migracij. To bi ljudem omogočilo, da v EU vstopijo zakonito, tukaj delajo in imajo, kot gostujoči delavci, enake pravice in obveznosti kot naši ljudje. Ko pa se odločijo, se lahko vrnejo v domovino in so, ko dosežejo ustrezno starost, upravičeni na podlagi dela, ki so ga opravili pri nas, do pokojnine. Če pa obstaja v konkretni državi članici interes, da nekdo ostane, potem pa mora skozi proces socializacije, kar pomeni, da se nauči jezika in tudi kulture okolja, v katerem namerava živeti.

Dr. Uroš Lipušček (Desus in Dobra država): Pakt načeloma podpiramo oziroma kakršne koli ukrepe v smeri reševanja problematike migracij, vendar se bojimo oziroma smo prepričani, da to ni dovolj in ustrezno.

Dr. Vladimir Prebilič (Vesna). FOTO: Vesna – zelena stranka

Ali se, ko govorimo o zelenem prehodu, sliši glas kmetov? Kako izpeljati zeleni prehod, da pri tem kmetje ne bodo žrtve ukrepov?

Romana Tomc (SDS): Zavedam se pomembnosti varovanja okolja. A zeleni prehod ne pomeni, da bomo zasadili nekaj dreves in s tem rešili zadevo. Gre za številne spremembe v naših sistemih, ki bodo po denarnici udarile vse, še posebej srednji razred in tiste, ki že danes nimajo dovolj. Tudi kmete. Iluzorno je pričakovati, da nam bo to plačala država. Saj lahko sami izračunate, koliko stane menjava plinske peči za toplotno črpalko in menjava dizelskega avtomobila za električnega. V Franciji je to dve leti minimalnih plač, v Sloveniji najbrž 3, 4 leta. Veliko stvari je šlo narobe. In zadnja glasovanja v Evropskem parlamentu, pa tudi v Svetu, so sodu izbila dno. Vsi smo lahko spremljali proteste v Bruslju in tudi v drugih evropskih državah. Ne samo gospodarstvo, tudi kmetje se namreč dušijo v birokraciji. Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami majhna. Hkrati pa imamo zelo občutljivo okolje, ki ga Evropa želi še dodatno zaščititi. Pred kratkim je bila v Parlamentu zelo vroča razprava o novi zakonodaji o pesticidih, ki bi marsikateremu slovenskemu, pa tudi evropskemu kmetu močno otežila delo. Zakonodaja je hvala Bogu padla, če ne bi, bi se samooskrba s hrano v EU zmanjšala za 30 %. Si to predstavljate? Nismo že dovolj odvisni od drugih? Prav proti koncu mandata smo v Evropskem parlamentu sprejeli tudi zakonodajo, ki bo razbremenila kmeta. Kljub temu, da stalno ponavljata floskule o samooskrbi, imamo dva slovenska evroposlanca, ki je nista podprla, to sta Brglez in Nemec. Čudim se tistim, ki to še vedno podpirajo.

Mag. Matej Tonin (NSi): Protesti kmetov po celotni Evropi in v Sloveniji dokazujejo, da so bili nekateri ukrepi t. i. zelenega prehoda aktivistični in so šli v svojih prepovedih enostavno predaleč. Pridelava hrane je strateško vprašanje. EU zaradi nerazumnih ukrepov zelenega prehoda ne sme uničiti kmetov in domače kmetijske proizvodnje. V skrajnem primeru bomo hrano uvažali, ta hrana pa bo pridelana po bistveno nižjih okoljskih standardih in bo mnogo manj kakovostna. Kmetijstvo moramo z različnimi ukrepi bolje pripraviti na podnebne spremembe – npr. izgradnja namakalnih sistemov, obramba pred točo. Nujno je zmanjšanje populacije divjadi in velikih zveri. Pri tem se je treba zavedati, da je za veliko problemov slovenskega kmeta odgovorna neučinkovita in neoperativna slovenska vlada. Vlada mora v Bruslju izpogajati izjeme, saj je slovenski kmet v bistveno drugačnem položaju kot npr. nizozemski ali francoski kmet. Sprejeti zakon o zaščiti živali, vdori nevladnikov na kmečka dvorišča, omejitve kmetovanja na območjih Nature 2000 zgolj kažejo na odnos vlade do slovenskega kmeta. Še posebej pa je treba izpostaviti, da je slovenska vlada pri odpravi obdavčitve subvencij iz naslova OMD ponovno prevarala slovenskega kmeta. Kljub drugačnim zagotovilom odprave obdavčitve subvencij ni v prvem paketu davčnih sprememb.

Marko Balažic (SLS): Prehod v nizkoogljično družbo je v interesu vseh, a se ta ne sme vršiti na ramenih kmetov. Trenutna smer zelenega prehoda je prek logike prepovedi predvsem okrnila prehransko varnost in peljala v smeri propada slovenskega in evropskega kmeta, hkrati pa kmetu ni ponudila prave alternative oziroma spodbud. Da bi povečali stopnjo samooskrbe, je treba posvetiti več pozornosti razvoju novih alternativ (denimo za škropiva) in uvajanju inovacij pri obstoječih načinih kmetovanja, nujna pa je tudi vpeljava miselnosti, da ima slovenski kmet prednost pred multinacionalkami. Obenem ne smemo pristajati na dvojna merila – omejevati evropskega kmeta, hkrati pa dopuščati uvoza poceni hrane, ki je proizvedena pod nejasnimi pogoji, iz tretjih držav.

Irena Joveva (Svoboda): Nedvomno se sliši njihov glas. Zeleni prehod že v osnovi ni zastavljen tako, da bi kmetje bili njegove žrtve, temveč želi doseči ravno nasprotno – želi jim zagotoviti dolgoročno in vzdržno delovanje še naprej. Kmetje so za pridelavo odvisni od kakovosti in rodovitnosti prsti, od čistega zraka, pitne vode in nenazadnje opraševalcev. Poleg tega pa podnebne spremembe s seboj prinašajo točo, žled, obilne padavine, sušo, ki povzročajo poškodbe pridelkov in s tem izpad prihodka kmetom. Po njihovih protestih smo na aprilskem zasedanju sprejeli spremembo uredbe, ki omogoča rahljanje standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje, sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali ter spremenili strateške načrte skupne kmetijske politike, iz katerih smo izvzeli določene kmetije iz kontrol in sankcij. Med slednje spada večina slovenskih kmetij, saj je določena minimalna velikost kmetije 10 hektarjev, medtem ko je povprečna velikost slovenske kmetije okoli 7 hektarjev. Seveda pa moramo stremeti k zagotavljanju prehranske samooskrbe in prehranske varnosti z zdravo hrano, tudi prek spodbujanja bolj ekološkega kmetovanja.

Zoran Stevanović (Resni.ca). FOTO: FB Resni.ca

Dr. Vladimir Prebilič (Vesna): Okoljski in interesi kmetov si niso nasprotni. Kmetovanje na okolju in ljudem bolj prijazen način poveča kakovost pridelane hrane, kmetu omogoči višji prihodek in ga ob zmanjšani uporabi škropiv zavaruje pred vse pogostejšimi rakavimi boleznimi. Prav ekološko in naravi manj škodljivo kmetovanje na hribovitem terenu in v oteženih pogojih, kot je primer v velikem deležu kmetij v Sloveniji, je dokaz edinega trajnostnega in ravninskim državam konkurenčnega kmetijstva – z višjo kakovostjo pridelane hrane z višjo dodano vrednostjo. Skupna evropska kmetijska politika (SKP) predstavlja približno tretjino (387 milijard evrov) sedemletnega proračuna EU, a je neuspešna, saj smo v zadnjih 15 letih v EU izgubili 5,3 milijona kmetij (tisoč kmetij vsak dan). Poleg tega se je bruto dohodek kmetij med letoma 2000 in 2020, brez upoštevanja subvencij, zmanjšal za 46 %. SKP podpira predvsem velike igralce, medtem ko je večina kmetij v EU majhnih (2/3 <5 ha). 80 % sredstev SKP je dodeljenih 20 % kmetij, ki so pravzaprav največje. Konservativci na ravni EU (Evropska ljudska stranka) so sistematično nasprotovali obvezni prerazporeditvi sredstev SKP na manjše kmetije. Z bolj zeleno kmetijsko politiko želimo v Vesni zagotoviti subvencije, ki bodo podpirale male kmete, tiste, ki kmetujejo ekološko in s svojimi živalmi ravnajo humano. Tretjino denarja, ki ga EU danes namenja industrijskemu kmetijstvu, bomo investirali v trajnostno in ekološko usmerjeno kmetovanje. Prizadevamo si za vlaganja v lokalno kmetijstvo in v krajšanje dobavnih verig, da hrani ne bo treba vedno potovati na tisoče kilometrov. Zdrava hrana po pošteni ceni mora postati evropska realnost, ne zgolj predmet zelenega zavajanja.

Zoran Stevanović (Resni.ca): Menimo, da glas kmetov pogosto ni slišan v razpravah o zelenem prehodu. Zavzemamo se za pristop, ki kmete postavlja v središče odločanja o okoljskih politikah, ne da bi bili ti žrtve teh ukrepov. Predlagamo, da se zeleni prehod izvaja postopoma in z realnimi subvencijami, ki kmetom omogočajo prehod na okolju prijazne prakse brez finančnega bremena. Kmetom moramo zagotoviti dostop do tehnologij in usposabljanja, ki podpirajo trajnostno kmetovanje.

Dr. Klemen Grošelj (Zeleni): Kmetje in še posebej družinske kmetije sam vidim kot ključnega stebrov prihodnosti evropske oskrbe z zdravo, kakovostno in cenovno dostopno hrano. Kmetje so tudi del družbe, ki ga podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Sam menim, da moramo Skupno kmetijsko politiko spremeniti na način, ki bo ohranil in varoval slovenskega kmeta in model družinskih kmetij. Kmetom je v okviru zelenega prehoda treba zagotoviti, da bodo z njim živeli bolje in pridelovali hrano na način, ki bo do okolja še prijaznejši, kot je danes. Da se bo na kmetijah živelo dobro in da se bo ohranila ne samo lastna pridelava hrane, ampak tudi kulturna krajina. Če bodo potrebne dopolnitve in popravki ukrepov, bodo ti tudi sprejeti. Se pa moramo zavedati, da spremembe bodo in so potrebne, saj se učinki podnebnih sprememb najbolj boleče kažejo prav v kmetijstvu.

Dr. Uroš Lipušček (Desus in Dobra država): Nasprotujemo radikalni (nemški) usmeritvi na zgolj obnovljive vire energije, kar ne prispeva h globalnemu razogljičenju, ampak k deindustrializaciji Evrope, energetski revščini, inflaciji in povečani politični nestabilnosti. Histerija zelenega prehoda je v EU podražila energijo. V Sloveniji smo 83 % energetsko samooskrbni, razliko drago plačujemo. Naš cilj mora biti samooskrba na energetskem področju, saj bomo le tako oblikovali temelje in ustrezno politiko ter aktivnosti v smeri t. i. zelenega prehoda. Zavzemamo se za kmetijsko samooskrbo in za ohranjanje kmetij, posebej gorskih, in za ekološko pridelavo. Kakovost hrane naj bo pred količino, kar vodi do boljšega zdravja prebivalstva. Kmetijske subvencije so osredotočene le na velike kmetije. To bi bilo treba spremeniti. Del subvencij bi morali nameniti tudi za socialno varnost kmetov. Razumeti in ohraniti je treba pomen avtohtonih semen pred GSO. Končni cilj vseh prizadevanj na področju kmetijstva mora biti samooskrba, zato kmetje ne smejo biti žrtve ukrepov v smeri zelenega prehoda.

Dr. Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije). FOTO: FB Zeleni Slovenije

Ali Slovenija dovolj dosledno podpira in sledi resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki ostro obsoja vse totalitarizme brez izjeme?

Romana Tomc (SDS): Seveda ne. Z njimi se je le seznanila. V Sloveniji vladajoča garnitura ne želi slišati, da je Evropa obsodila tri totalitarizme, ne samo dveh. In v Sloveniji je prav tretji, komunizem, odgovoren za največji bratomor v naši zgodovini. Ponosna sem na to, da mi je v tem mandatu uspelo opozoriti na to. Zgodba o peticiji, ki jo je obravnaval Odbor Evropskega parlamenta, se je začela z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja s strani Golobove vlade. Po tistem sem imela na to temo v Evropskem parlamentu govor in mnogi kolegi iz skupine so prišli do mene, zgroženi, presenečeni, da je kaj takega sploh možno. Tako se je rodila ideja o peticiji, ki jo je prvopodpisal dr. Mitja Ferenc, in do obravnave na Odboru je preteklo mnogo vode. Do zadnjega dne nismo vedeli, ali nam bo uspelo. A nam je, prepričana sem tudi, da so vaši bralci sledili vsem postopkom v Evropskem parlamentu. Peticijo je podpisalo največ državljanov izmed vseh peticij v letu 2023. Kljub zapletenemu postopku. Na to sem še posebej ponosna. Veliko pove dejstvo, da vlada do danes še ni odgovorila na vprašanja Evropskega parlamenta. Peticijo smo nadgradili še z razstavo o jami pod Macesnovo gorico (avtorja Jožeta Dežmana), ki sta si jo ogledala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik ELS Manfred Weber. V prihodnjem mandatu, če bom izvoljena, bom to delo nadaljevala.

Mag. Matej Tonin (NSi): Civilizirani in demokratični narodi vse svoje mrtve dostojno pokopljejo. V Sloveniji žal vedno znova dokazujemo, da za to še nismo zreli. Omenjena resolucija kljub večkratnim poskusom v slovenskem parlamentu še ni bila sprejeta. Lani je vlada celo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za močan udarec vsem svojcem žrtev, ki so bile pobite v izvensodnih procesih, in vsem tistim, ki so trpeli represijo v času prejšnjega režima. Aktualna Vlada ne izpusti nobene priložnosti, da bi zaradi iskanja kratkoročnih političnih koristi delila narod. Pri tem brez najmanjšega občutka sramu in odgovornosti odpira nekatere boleče rane naše polpretekle zgodovine. Na takšen način bomo na resnično spravo čakali še dolgo. Prav zato je ključno, da bi na naslednjih volitvah zmagala desna sredina, kar bi bistveno izboljšalo pogoje za spravo in obsodbo vseh totalitarizmov.

Dr. Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država). FOTO: FB Desus

Marko Balažic (SLS): Za začetek bi lahko z ratifikacijo resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu v Državnem zboru RS javno izkazali zavezanost evropskim civilizacijskim vrednotam. To je nujen prvi korak.

Irena Joveva (Svoboda): Da.

Dr. Vladimir Prebilič (Vesna): (Brez odgovora.)

Zoran Stevanović (Resni.ca): Kot tradicionalisti in zagovorniki zdravih družinskih vrednot dosledno podpiramo resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki obsoja vse oblike totalitarizma. Smo za aktivno izobraževanje mladih generacij o zgodovinskih nevarnostih totalitarizmov, zagovarjamo pa tudi politike, ki spodbujajo svobodo, demokracijo in pravno državo. Prizadevamo si za Evropo, kjer so lekcije iz preteklosti temelj za bolj odprto in pravično družbo.

Dr. Klemen Grošelj (Zeleni): Sam menim, da je pomembnejše od tega, koliko sledimo ali ne navedeni resoluciji Evropskega parlamenta, vprašanje, ali smo se sposobni izvleči iz začaranega kroga neprestanih ideoloških sporov in kulturnega boja. Na eni strani si želim, da bi vsi v Sloveniji sprejeli zgodovinska dejstva, pa naj bodo še tako težka in kruta, na drugi strani pa tudi, da bi se dogovorili okoli spomina na vse umrle, upoštevaje potrebno raven pietete in spoštovanja.

Dr. Uroš Lipušček (Desus in Dobra država): Pri tej temi je več kot očitno, da v Sloveniji še nismo razčistili s svojo zgodovino in jo vedno znova, ob vsakih volitvah ponovno, prilagajamo oziroma jo nekateri razlagajo v interesu političnih ciljev razdvajanja ljudi. S tem bomo morali enkrat za vselej zaključiti ter jasno opredeliti, kaj je bilo, kdo je bil kje, in ob tem upoštevati predmetno resolucijo EU, ki naj nam je v pomoč in podlago.