Na nedavne napade na krščanske skupnosti v Egiptu (tarča napadov so bili koptski kristjani) in Maleziji (v zadnjem času je bilo napadenih vsaj devet krščanskih cerkva) se je s posebno resolucijo 21. januarja odzval Evropski parlament.

Kaj so v njej zapisali evropski parlamentarci? Poglejmo celotno resolucijo:

“Evropski parlament ,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, zlasti resolucije z dne 15. novembra 2007 o resnih dogodkih, ki ogrožajo obstoj krščanskih in drugih verskih skupnosti,
– ob upoštevanju člena 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A. ker sta uveljavljanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin temeljni načeli in cilja Evropske unije ter skupna osnova za njene odnose s tretjimi državami;
B. ker ima v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, zlasti s členom 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vsakdo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ker ta pravica vključuje svobodo do spremembe veroizpovedi ali prepričanja ter svobodo izražanja vere ali prepričanja samostojno ali skupaj z drugimi ter javno ali zasebno, pri bogoslužju, obredih, z običaji in s poučevanjem;
C. ker se tako v Evropi kot drugje po svetu krši ravno ta svoboščina ter se dogajajo posamezni zločini proti pripadnikom manjšin zaradi njihovega prepričanja;
D. ker Evropska unija nenehno izraža svojo zavezanost svobodi misli, vesti in veroizpovedi ter poudarja, da je vlada te svoboščine dolžna zagotavljati povsod po svetu;
E. ker je bilo v mestu Nadž Hamadi v Zgornjem Egiptu 6. januarja 2010 pri streljanju iz mimovozečega vozila ubitih sedem ljudi, šest koptskih kristjanov in policist, drugi pa so bili ranjeni, ko so verniki na predvečer koptskega božiča po polnočni maši zapuščali cerkev; ker so v preteklih tednih izbruhnili novi spori med koptskimi kristjani in muslimani, ki jih je egiptovska vlada označila za posamezne incidente;
F. ker so egiptovske oblasti 8. januarja 2010 sporočile, da so zaradi napada v Nadž Hamadiju 6. januarja aretirale in pridržale tri ljudi; ker je egiptovski javni tožilec sklenil, naj trem obtoženim za naklepni umor sodi izredno sodišče za državno varnost,
G. ker koptski kristjani predstavljajo približno 10 odstotkov egiptovskega prebivalstva; ker je v Egiptu v preteklih letih pogosto prišlo do nasilja nad njimi,
H. ker egiptovska ustava zagotavlja svobodo prepričanja in opravljanja verskih obredov,
I. ker so odnosi z Egiptom zelo pomembni in poudarja pomen Egipta ter odnosov med Evropsko unijo in Egiptom za stabilnost in razvoj evro-sredozemskega območja,
J. ker je leta 2007 Malezijska katoliška cerkev vložila tožbo proti malezijski vladi, potem ko je vlada zagrozila s prepovedjo izhajanja časopisa Herald zaradi nacionalne varnosti, če časopis ne bo prenehal uporabljati besede Alah, ki jo kot prevod za besedo "Bog" običajno uporablja malajsko govoreča skupnost krščanske vere,
K. ker je malezijsko višje sodišče dne 31. decembra 2009 razsodilo, da imajo malezijski kristjani ustavno pravico uporabljati besedo Alah, kadar se nanaša na Boga, ter da beseda Alah ni pridržana samo za islam,
L. ker je po razsodbi bilo napadenih vsaj devet krščanskih cerkva v Maleziji,
M. ker je leta 2009 vlada zaplenila več kot 15 000 izvodov Svetega pisma v malajščini, kjer je bila beseda Alah uporabljena za poimenovanje Boga, ter teh izvodov doslej še ni vrnila,
N. ker malezijska vlada sprejema uporabo besede Alah v krščanskih skupnostih v zveznih državah Sabah in Saravak, a je zanjo vprašljiva v drugih regijah, kar dodatno povzroča diskriminacijo v celotni malezijski krščanski skupnosti,
O. ker je dialog med skupnostmi bistven za spodbujanje miru in medsebojnega razumevanja med narodi,

1. poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica, ki jo zagotavljajo mednarodni pravni instrumenti, ter ostro obsoja vse vrste nasilja, diskriminacije in nestrpnosti proti vernim, odpadnikom in nevernim zaradi veroizpovedi in prepričanja;
2. izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih napadov na koptske kristjane v Egiptu ter solidarnost z družinami žrtev; poziva egiptovsko vlado, naj koptskim kristjanom in pripadnikom drugih verskih manjšin v državi zagotovi osebno varnost in telesno nedotakljivost;
3. pozdravlja prizadevanja egiptovskih oblasti, da najdejo snovalce in storilce napada 6. januarja 2010; poziva egiptovsko vlado, naj zagotovi, da bodo vsi odgovorni za ta napad, pa tudi za druga nasilna dejanja nad koptskimi kristjani ali drugimi verskimi ali drugimi manjšinami, privedeni pred sodišče in jim bo ustrezno sojeno;
4. poziva egiptovsko vlado, naj koptskim kristjanom ter članom drugih verskih skupnosti in manjšin zagotovi uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi pravice, da svobodno izberejo in spremenijo veroizpoved, ter naj prepreči njihovo diskriminacijo;
5. globoko obžaluje incidente z versko motiviranim nasiljem na evropskih tleh, med drugim umor Marve al Šerbini, ter izraža solidarnost z družinami žrtev;
6. izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih napadov na cerkve in bogoslužne objekte v Maleziji ter solidarnost z družinami žrtev; poziva malezijske oblasti, naj ljudem, ki se udeležujejo verskih obredov, zagotovi osebno varnost in telesno nedotakljivost ter naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito cerkva in drugih bogoslužnih objektov;
7. poziva malezijske oblasti, naj izvedejo temeljite in hitre preiskave o prijavljenih napadih na bogoslužne objekte ter naj odgovorne privedejo pred sodišče;
8. meni, da ukrep malezijskega ministrstva za notranje zadeve predstavlja kršitev svobode veroizpovedi; je posebej zaskrbljen, ker je malezijska vlada ravnala nezakonito ter je njeno vmešavanje prispevalo k povečanju napetosti med verskimi skupinami v državi;
9. pozdravlja sodbo malezijskega višjega sodišča ter poziva malezijske oblasti, naj spoštujejo njegovo odločitev; poziva malezijsko vlado, naj ne skuša ponovno uvesti prepovedi o uporabi besede Alah, ampak naj poskusi pomiriti nastale napetosti in se v prihodnje vzdrži ukrepov, ki bi lahko porušili mirno sobivanje prevladujoče in manjšinskih veroizpovedi, kot določa malezijska ustava;
10. poziva Svet, Komisijo ter visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pri odnosih Evropske unije in njenem sodelovanju s tema državama posebno pozornost namenijo položaju verskih manjšin, vključno s krščanskimi skupnostmi;
11. podpira vse pobude za spodbujanje dialoga in medsebojnega spoštovanja med skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj spodbujajo strpnost ter ukrepajo proti sovraštvu ter nasilni in skrajnostni radikalizaciji;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Egipta ter vladi in parlamentu Malezije.”

Stališče COMECE

Na resolucijo Evropskega parlamenta se je odzvala Komisija škofovskih konference Evopske zveze (COMECE). Njeno tajništvo izrecno pozdravlja resolucijo in poudarja, da bi Evropska zveza morala podpirati verske manjšine, vključno s preganjanimi krščanskimi skupnostmi po svetu. Zadnji zbrani podatki - številke omenja organizacija Pomoč Cerkvi v potrebi - kažejo, da je od 75 % do 85 % vseh verskih preganjanj po svetu usmerjenih zoper krščansko vero, vsako leto pa življenje zaradi vere izgubi 170.000 kristjanov. Vseh preganjanih vernikov na svetu je okrog 200 milijonov.

Resolucija Evropskega parlamenta, sprejeta 21. januarja 2010, se, kot v izjavi za javnost poudarja tajništvo COMECE, navezuje na resolucijo, ki jo je 16. novembra 2009 sprejel Svet ministrov Evropske zveze. Le-ta je poudaril »močno zavzemanje EZ za spodbujanje in zaščito svobode verovanja ali prepričanja« in odločenost, da nadaljuje z dajanjem »prednosti tem temam kot del politike EZ na področju pravic«, in sicer tako na bilateralni kot multilateralni ravni.

Na osnovi omenjenih stališč Sveta ministrov in Evropskega parlamenta COMECE visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve Catherine Ashton poziva, naj izvajanje te prednostne naloge prevzame nastajajoča Evropska služba za zunanje delovanje, za katero bo odgovorna.

Škofje, člani COMECE so z namenom pomagati voditeljem EZ pri uvajanju posebnih ukrepov za spodbujanje verske svobode v zunanjih odnosih EZ, ustanovili strokovno skupino, ki mora sestaviti Memorandum o spodbujanju verske svobode v svetu. Besedilo bo govorilo o kršenju te temeljne pravice po svetu in izpostavilo vrsto priporočil za evropske ustanove. Ko ga bodo škofje na spomladanskem plenarnem zasedanju COMECE, ki bo potekalo od 14. do 16. aprila 2010, potrdili, bodo Memorandum predstavili tudi voditeljem EZ, so še zapisali v izjavi tajništva COMECE.

Naj ob zapisanem dodamo še podatek, povezan s Slovenijo. Slovensko škofovsko konferenco (SŠK) je od vključitve - Slovenija je postala polnopravna članica Evropske zveze 1. maja 2004 - dalje v COMECE zastopal nadškof msgr. dr. Anton Stres, ki pa bo po imenovanju za ljubljanskega nadškofa in izvolitvi za predsednika SŠK postal član drugega evropskega cerkvenega telesa, Sveta evropskih škofovskih konferenc. Od 11. januarja 2010 zato SŠK v COMECE zastopa mariborski nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek.