Na razpravi je evropski poslanec Franc Bogovič aktivno izrazil svoje skrbi in pomisleke glede predlaganih sprememb. "Vsi si želimo manjšo uporabo pesticidov v kmetijstvu , vendar včasih najboljša izbira ni tista, ki je najbolj očitna na prvi pogled. Če preprosto prepovemo uporabo pesticidov, bo to povzročilo pomanjkanje hrane," je opozoril. 

Kot je povedal Bogovič, študije kažejo, da bi zmanjšanje pesticidov v Evropi lahko povzročilo, da bi nekateri sektorji v Evropi pridelali tudi do 30 odstotkov manj hrane. To bi lahko pomenil, da bi na območju Evropske unije pridelali 30 odstotkov manj jabolk in oljk, 23 odstotkov manj paradižnika in 15 odstotkov manj pšenice, kar bi bilo treba nadomestiti z uvozom iz tretjih držav, ki pa imajo pri proizvodnji hrane precej nižje standarde uporabe fitofarmacevtskih sredstev in varovanja okolja v primerjavi z EU. Zahteval je, da se pred uvedbo tovrstne uredbe ugovori, kako bi zmanjšanje ali celo popolna prepoved pesticidov vplivala na količino hrane in njeno ceno. 

Če bo v Evropi manj hrane, jo bomo morali uvažati iz držav, ki imajo precej nižje standarde uporabe fitofarmacevtskih sredstev in varovanja okolja.

Spomnil je tudi, da bi to lahko vplivalo na obstoj malih kmetij. V predlogu so opredeljena tudi t. i. občutljiva območja, znotraj katerih bi popolnoma prepovedali uporabo pesticidov. Po Bogovičevih besedah bi to za Slovenijo pomenilo kar 45 % kmetijskih površin. "Pomeni, da bomo morali posekati tretjino vinogradov, tretjino sadovnjakov, tretjino oljčnikov," skrbi Franca Bogoviča.

"Ta dokument je prišel v obravnavo brez presoje vpliva na prehransko varnost," je dejal, zavzel pa se je tudi za manj birokratskih ovir, ki jih kmetje "enostavno ne bodo mogli sprejeti".

Borut Florjančič: "Sami sebi mečemo polena pod noge"

Danes pa se je v Portorožu na kongresu Zadružne zveze Slovenije proti uredbi izrekel še njen predsednik Borut Florjančič. Opozoril je, da v času zaostrenih mednarodnih razmer "tudi sami sebi mečemo polena pod noge". Opozoril je - kot dan prej v Bruslju Franc Bogovič - da bomo morali hrano v primeru njenega pomanjkanja uvažati iz držav, kjer so pesticidi nekritično uporabljani in da bodo zaradi tega številne kmetije v Sloveniji propadle. Florjančič meni, da v naši družbi marsikdo pozablja, kdo prideluje hrano. Kot je zatrdil, bo država z novim strateškim načrtom skupne kmetijske politike postavila kmetom vrsto administrativnih ovir, ki jim bodo "najblažje rečeno, onemogočale normalno delo". Zahteve je označil za neuresničljive in nepremišljene. Dejal je, da bodo kmetje zaradi "obveznega režima, ki so ga tri leta pripravljali slovenski uradniki", primorani opustiti 200 hektarjev njiv in 550 hektarjev najboljših travnikov, številne kmetije pa ne bodo več mogle nakrmiti svoje živine. Florjančič je izrazil dvom v poreklo mesa v slovenskih trgovinah in presenečenje nad maloprodajnimi cenami mesa. 

Kmetijska ministrica Irena Šinko obljublja, da bodo "oblikovali vzvode za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta". 

Kmetje pa so s strategijo razvoja v Sloveniji močno nezadovoljni, zato se jutri obetajo protestni shodi kmetov po vsej državi.