Litva je šla v navezovanju stikov s Tajvanom dlje kot članice EU pred njo. Predstavništva drugih držav se uradno imenujejo gospodarska in kulturna predstavništva Tajpeja (glavnega mesta Tajvana), medtem ko je predstavništvo v Litvi tudi po imenu predstavništvo Tajvana in ima vse funkcije veleposlaništva, samo imenuje se ne veleposlaništvo.

Drugi razlog za drakonski odziv Kitajske je, da Evropska komisija že od lanskega poletja, ko je postalo očitno, da sporazum med EU in Kitajsko o investicijah, o katerem so se pogajali sedem let, nikoli ne bo uveljavljen, pripravlja Instrument proti prisili v ekonomskih odnosih (Anti-Coercion Instrument), ki bo komisiji omogočil, da sproži protiukrepe proti tretji državi, ki bi diskriminirala ali izvajala ekonomsko prisilo nad katero od članic EU.

Dokler ni Kitajska začela posegati v evropske dobaviteljske verige v primeru Litve, ni bilo prav veliko možnosti, da bi se vse članice v doglednem času zedinile okoli tega instrumenta. Instrument so najbolj podpirale Češka, Švedska in baltske države, zelo zadržane pa so bile Madžarska, Grčija in Francija. Ker so letos francoske volitve in ker francosko javno mnenje večinsko simpatizira z Litvo, Francija že napoveduje, da bo Instrument proti prisili sprejet še v času njenega predsedovanja Svetu EU. 

Če EU ne bo uspela ubraniti Litve pred ekonomskim nasiljem, bo to slab signal za njeno veljavo v svetu. Vojaško je že obroben dejavnik, če se bo kot taka izkazala še diplomatsko in gospodarsko, jo bodo Rusija, Kitajska in ZDA izsiljevale na vsakem koraku.

Skozi omenjeno dogajanje je treba motriti izjave Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijsko mrežo. Očitno izjave niso bile namenjene političnemu prerivanju v Sloveniji, ampak umeščanju Slovenije v sporu med EU in Kitajsko. 

Samo zaradi besed ni Kitajska nikoli izvajala povračilnih ukrepov. Za novice o izgubljenih poslih lahko menimo, da so izmišljene, saj nihče ne navaja niti konkretnih podjetij, niti konkretnih poslov. 

Slovenija ima odlične odnose s članicami EU, ki so najbolj vsaksebi glede uveljavitve Instrumenta proti prisili in lahko pomembno prispeva k poenotenju držav članic glede tega vprašanja.

Slovenske zdrahe pa so tudi pokazale, da so stranke KUL pripravljene suverenost majhnih držav, evropsko enotnost in človekove pravice prodati za pest riža (tj. pičel dobiček v domači politiki).

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (4/2022).