Madžarski komisar Oliver Varhelyi je pri tem poudaril, da mora BiH izpolniti več pogojev, tudi na področjih sodstva, boja proti korupciji in svobode izražanja. »Evropska komisija priporoča, da Evropski svet podeli BiH status kandidatke za članstvo v EU, toda ob razumevanju, da opravi nekatere korake,« je med predstavitvijo letošnjega širitvenega poročila pojasnil Varhelyi.

Kaj pričakuje Bruselj?

Bruselj od BiH pričakuje prednostno sprejetje dopolnil glede integritete k obstoječemu zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu ter sprejem novih zakonov o tem svetu, o sodišču BiH in o preprečevanju konflikta interesov. Pričakuje tudi napredek države na področjih boja zoper korupcijo, učinkovitega upravljanja migracij in meja ter svobode izražanja in medijev, je poročala STA.

Ponudba Evrope BiH in njenim ljudem

Po besedah Varhelyija so voditelji EU pozvali tudi k dokončanju ustavnih in volilnih reform. »Podelitev statusa kandidatke je ponudba Evrope BiH in njenim ljudem. To delamo zanje, a se ob tem pojavljajo tudi velika pričakovanja,« je dodal komisar, ki po splošnih volitvah v BiH v začetku meseca pričakuje, da bodo inštitucije na državni in kantonalni ravni hitro vzpostavljene, da bi se osredinili na reforme.

Že decembra letos?

Končno odločitev bo sprejel Evropski svet, v katerem sodelujejo voditelji držav, članic EU, kar bi se po komisarjevih besedah lahko zgodilo decembra. Voditelji so sicer na junijskem vrhu sklenili, da so BiH pripravljeni podeliti ta status, in Evropsko komisijo pozvali, naj poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, določenih leta 2019, ki ostajajo nespremenjene in bo morala BiH pred začetkom pogajanj izpolniti vse.

Pahorjeva pobuda

Da bi status kandidatke BiH podelili še letos, si močno prizadeva tudi Slovenija. Predsednik Borut Pahor je že pozdravil današnjo odločitev Evropske komisije, saj gre za pobudo Slovenije, ki jo je prvič uradno predstavil na februarski Münchenski varnostni konferenci. Njegova pobuda je sprožila veliko odmevov, saj se je zavzel, da se BiH dodeli status celo brez slehernega pogoja, kar bi bilo zunaj ustaljene prakse.

Dodelitev statusa Ukrajini

Pri tem je Pahor poudarjal, da pri BiH ne gre za ozko administrativno izpolnjevanje pogojev, temveč za prvovrstno geopolitično vprašanje. Njegova pobuda je šla v javnost pred začetkom ruske agresije na Ukrajino, prav argument geopolitike pa je potem prevladal, da se je Evropski svet junija letos odločil za dodelitev takega statusa (brez slehernega pogoja) Ukrajini.

Pismo predsedniku Evropskega sveta

V začetku junija se je Pahor o pobudi posvetoval s premierjem dr. Robertom Golobom in nato poslal pismo predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, medtem ko se je Golob za uveljavitev pobude zavzel na junijskem zasedanju Evropskega sveta – tedaj neuspešno, je pa Slovenija dosegla, da je Svet naložil Evropski komisiji, da do decembrskega zasedanja pripravi poročilo o BiH.

Prelomno iz dveh razlogov

Kot so sporočili iz predsednikovega urada, današnja odločitev vzbuja veliko upanje, da bo BiH na decembrskem zasedanju Evropskega sveta dobila status kandidatke, kar je po Pahorjevem mnenju prelomno iz dveh razlogov: ker se s tem dejansko začenja evropska perspektiva BiH in ker je to velikega pomena za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu.