Evropska zveza je »več kot zgolj trg ali evro, potrebuje dušo, nekaj, s čimer se bodo njeni državljani lahko poistovetili in kar jim bo dalo moč za izpolnjevanje njihovih nalog na podlagi skupnih vrednot«, je minuli konec tedna v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress poudarila Katharina von Schnurbein, kot članica avstrijskega posvetovalnega odbora za evropsko politiko neposredna svetovalka predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa. Von Schnurbeinova je pripravila predavanje na mednarodnem kongresu 'Rethinking Europe with(out) Religion' na Dunaju, v njem pa je izpostavila nujno potrebo po dialogu med ustanovami Evropske zveze in Cerkvami ter ostalimi svetovnonazorskimi organizacijami. Ta dialog, meni von Schnurbeinova, mora biti postavljen na treh 'temeljnih kamnih': odprtosti, preglednosti in rednosti.

»Želimo si odprtega dialoga s predstavniki verskih, filozofskih in svetovnonazorskih organizacij, s katerimi bi radi razpravljali o povsem konkretnih temah znotraj stvarnih okvirjev področja našega delovanja«, je dejala predstavnica Evropske komisije. Takšen dialog naj bi bil odprt, saj so vsi udeleženci poklicani k dejavnemu sodelovanju, če seveda imajo na narodni ravni priznani pravni status. S tem niso nagovorjene zgolj s strani države priznane Cerkve in verske skupnosti, ampak tudi nekonfesionalne organizacije z obvezujočo pravno podlago, kot so denimo registrirana združenja.

Po Lizbonski pogodbi je ta dialog v Evropski zvezi zakoreninjen kot temeljna pravica – 17. člen govori o veroizpovedih in svetovnem nazoru, 11. pa o civilnem prebivalstvu. To kaže, 'kako pomembna je Evropski zvezi izmenjava mnenj s predstavniki verskih in svetovnonazorskih skupnosti'. Po besedah von Schnurbeinove: »V tem dialogu ne razpravljamo o pomenu veroizpovedi ali nereligioznega razumevanja sveta, ampak bi radi vedeli, kaj imajo te organizacije povedati o evropski politiki.«

Tema dialoga je tako sama evropska politika oz. stališča, razumevanje in pomisleki predstavnikov verskih in svetovnonazorskih skupnosti glede konkretnih zakonskih predlogov, posebej na področju socialne, gospodarske in regionalne politike ali pa na področju človekovih pravic. Gre torej za povsem pragmatično izmenjavo mnenj in ne za pobudo za medverski dialog. Na rednih velikih srečanjih bi v ospredje prišle konkretne teme, kot je bila v preteklem letu denimo medgeneracijsko sožitje v luči krize in brezposelnosti mladih, letos pa je poudarek na vprašanjih državljanske povezanosti.

»S Cerkvami, z verskimi skupnostmi in svetovnonazorskimi skupinami bomo razpravljali, kaj pomeni biti evropski državljan, katera vprašanja zanimajo ljudi po Evropi in kako njeni državljani vidijo prihodnost Evropske zveze. Številni dialoški partnerji so med seboj krajevno povezani, zato dobivajo neposredne povratne informacije tamkajšnjih ljudi in pogosto v dialog vnašajo povsem konkretne ideje, kako bi lahko Evropsko zvezo približali ljudem. Veroizpovedi in svetovni nazori so pomembni partnerji pri posredovanju vprašanja, zakaj potrebujemo Evropsko zvezo«, je v pogovoru za Kathpress pojasnila svetovalka Evropske komisije.

Pri tem pa ni pomembna zgolj prisotnost predstavnikov cerkvenih, verskih in svetovnonazorskih skupnosti pri Evropski zvezi, pač pa predvsem jasno zavedanje delitve pristojnosti: »Dialoški partnerji se morajo zavedati, kaj je mogoče storiti in česa ne, kaj je izvedljivo na narodni ravni in kaj ne. Evropska komisija ima dobro urejen pravilnik glede pristojnosti in načela subsidiarnosti, zato prekoračitev polja pristojnosti ni dopustna«, je še dejala Katharina von Schnurbein.