Evropska komisija naj bi med leti 2014 in 2020 vložila okoli osemdeset milijard evrov v znanstvene raziskave. To vsoto je minuli teden v Bruslju predlagala pristojna evropska komisarka Maire Geoghegan-Quinn za izvajanje programa z naslovom 'Horizont 2020'. To bi bilo več kot petindvajset milijard evrov več od vsote, ki jo je Evropska zveza za raziskave namenila med leti 2007 in 2013. Pri spornih raziskavah s človeškimi izvornimi celicami zarodkov naj bi evropska komisija upoštevala enaka pravila, kot so trenutno v veljavi, je pojasnila Geoghegan-Quinnova.

To pomeni, da bi lahko v kateri koli izmed držav članic Evropske zveze spodbujali projekte, ki so tam po narodnem pravu nedopustni. Projekte bi bilo potrebno preveriti tudi z etičnega vidika. Vendarle pa naj ne bi bila izražena zahteva po raziskavah, ki predvidevajo uničenje zarodkov, s katerimi bi ustvarili nove linije izvornih celic.

Evropski poslanci in države članice so leta 2006 po dolgotrajnih pogajanjih dosegle kompromis pri zahtevi po raziskavah na zarodkih. Komisarka Geoghegan-Quinnova pa je pojasnila, da najnovejša razsodba Evropskega sodišča glede prepovedi patentiranja izvornih celic zarodka ne pomeni, da bi morali prepovedati tudi financiranje raziskav na izvornih celicah. Kakšne končne posledice bo imela razsodba, trenutno še ni povsem jasno.

Evropsko sodišče je sredi letošnjega oktobra izdalo prepoved za patentiranje iznajdb, za katere je potrebno uničenje človeških zarodkov. Vsaka oplojena človeška jajčna celica po evropskem pravu velja kot človeški zarodek, so odločili sodniki v Luksemburgu. Pri sporu je šlo za patent nemškega raziskovalca izvornih celic Oliverja Brüstla.

Številne frakcije evropskih poslancev so s sklicevanjem na razsodbo izrazile zahtevo, naj se Evropska komisija odslej v celoti odpove financiranju raziskav z izvornimi celicami človeških zarodkov. Poleg etičnih in pravnih argumentov so poslanci navedli dejstvo, da je z gospodarskega vidika nesmiselno spodbujati projekte, katerih izidov v Evropski zvezi ni moč patentirati.

Računa se na to, da bodo evropske države v Svetu Evropske zveze pri razpravi o predlogu financiranja skušale iz programa izbrisati številne postavke. Za raziskovalni program med leti 2007 in 2013 je Evropska komisija zahtevala več kot dvainsedemdeset milijard evrov, države članice, Evropski parlament in komisija pa so se nazadnje zedinili za vsoto štiriinpetdeset milijard evrov. Pričakuje se tudi ostre razprave o vprašanju raziskav na izvornih celicah, tako med državami članicami kot tudi v Evropskem parlamentu.

Komisija škofovskih konferenc Evropske zveze pa je v svoji izjavi zapisala, da se raziskav na zarodnih izvornih celicah v Evropski zvezi ne bi več smelo patentirati, saj so etično problematične in tudi vedno manj obetajoče s kliničnega vidika, zaradi česar ne morejo biti v soglasju z načeli držav članic Evropske zveze in z evropskimi državljani. Tudi komisija v izjavi, poslani v Bruselj, izraža zahtevo, da bi bile raziskave na zarodnih izvornih celicah izključene iz financiranja programa 'Horizont 2020'. Po mnenju škofov bi bilo sredstva bolje vlagati v obetavnejše in inovativnejše raziskovalne smeri.

Kot poroča Radio Vatikan, je 'Horizont 2020' nov evropski sistem financiranja, namenjen dejavnostim raziskovanja in inovacij. Preden naj bi stopil v veljavo, so bili nedavno predstavljeni predlogi za izboljšanje sodobnih etično normativnih določil. Kljub temu evropski škofje menijo, da še vedno manjkata dve temeljni načeli: zaščita človeškega dostojanstva in prvenstvo človeškega bitja v znanosti in družbi. Zaskrbljujoči so predvsem predlogi, ki vključujejo raziskovalne dejavnosti, v katerih je mogoče predvideti uničenje človeških zarodkov. Poleg tega evropski škofje opozarjajo, da ti predlogi ne upoštevajo nedavne odločitve evropskega sodišča, ki zagotavlja, da se ne smejo patentirati zdravila, pridobljena preko postopkov, ki vključujejo uničenje zarodkov. Ta odločitev bi morala preprečiti tudi financiranje in raziskave, katerih rezultati po zakonu na trgu niso uporabni. Škofje nato dodajajo, da so veliko bolj obetavne raziskave na drugih izvornih celicah, kot na primer na odraslih, in 'Horizont 2020' bi moral dati prednost tem raziskavam. Škofovska izjava se tako zaključuje s pozivom Evropski zvezi, naj v tej novi luči prenovi določila, ki zadevajo raziskave na zarodnih izvornih celicah.