Evropska Karitas nasprotuje novim mejnim kontrolam
Evropska Karitas nasprotuje novim mejnim kontrolam
Že pred predstavitvijo predlogov Evropske komisije o migracijski politiki, ki je bila napovedana za včerajšnji dan, so se v javnosti pojavila številna nasprotovanja. Evropska Karitas, denimo, ostro nasprotuje spremembam Schengenskega sporazuma. Razlog za to je pričakovanje, da želi Evropska komisija pod določenimi pogoji ponovno uvesti mejne kontrole znotraj schengenskega prostora.
Evropska Karitas svari pred omejevanjem svobode gibanja na območju Evropske zveze. Štiristo milijonov evropskih državljanov je zaradi ukinitve meja na boljšem, je minuli torek v Bruslju pojasnil izvedenec za migracije pri Evropski Karitas, Peter Verhaeghe. Ne smemo dopustiti, da bi vsi evropski državljani utrpeli posledice zgolj zato, ker se Francozi bojijo, da bi v njihovo državo prek italijanske meje vstopilo nekaj tisoč tunizijskih beguncev. Francoski predlog za ponovno uvedbo mejnih kontrol ni le neprimeren, pač pa krši temeljne svoboščine evropskih državljanov.
Pri Evropski Karitas menijo, da je vedno več skrbi zbujajočih znamenj za naraščanje nacionalističnih teženj v Evropski zvezi, kar pa ni v skladu z evropsko združitvijo.
Evropska komisija je svoje predloge v Bruslju predstavila včeraj. Kot poročajo pri STA, je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström poudarila, da mora biti morebitna odločitev za vzpostavitev nadzora na mejah v schengenskem prostoru evropska, ne enostranska, časovno omejena in opredeljena z zelo jasnimi pogoji.
Možnost o začasni uvedbi nadzora na mejah v schengenskem prostoru, v katerem sicer ni sistematičnega preverjanja potnih listin, je bila doslej uporabljena v primeru velikih športnih dogodkov, na primer evropskega nogometnega prvenstva, pri čemer so se o tem odločile države članice same ter o svoji odločitvi obvestile sosede in Evropsko komisijo.
Po veljavnih pravilih obstaja možnost uvedbe nadzora na mejah v schengnu v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali notranji varnosti za trideset dni, nato pa je treba odločitev obnoviti. Ali gre za resno grožnjo, presodi država članica sama, po besedah komisarke pa so ta pravila "nekoliko ohlapna".
Evropska komisija je sicer včeraj predstavila pobude za bolj strukturirano, vsestransko in odzivno soočanje EU z migracijskimi izzivi, predvsemi v luči zgodovinskih sprememb v Sredozemlju, v tem okviru pa je predlagala tudi strožje spremljanje izvajanja schengenskih pravil.