Varčevalni programi Evropske zveze so v številnih evropskih državah še povečali stopnjo revščine: to z nedavno raziskavo o posledicah gospodarske krize, ki jo je izvedla v sodelovanju s štiridesetimi deželnimi človekoljubnimi organizacijami v 46 evropskih državah, dokazuje evropska Karitas. »Javne domneve, da je kriza končno mimo, so precej vprašljive«, so pri evropski Karitas zapisali v uvodu svojega poročila. Posebej drastičen je položaj v Grčiji, na Irskem, Portugalskem in v Španiji, kjer zaradi evropskih plačil vladajo ostri varčevalni ukrepi, pa tudi v Italiji; socialna tveganja naraščajo, socialni sistemi so prenasičeni in ljudje so pod nenehnim pritiskom, kažejo izsledki raziskave.

Otroci in mladostniki so skupina, ki so v petih najbolj zadolženih državah najbolj ogroženi, je minuli petek pojasnil glavni tajnik evropske Karitas, Jorge Nuno-Mayer: vsak tretji otrok živi tik nad ali pa pod pragom revščine, vsak drugi mladostnik je brezposeln, zaradi česar Nuño-Mayer govori o 'izgubljeni generaciji, ki trenutno odrašča'. Zadnji uradni podatki to dokazujejo: brezposelnost med mladostniki v Grčiji je trenutno 60 %, v Španiji več kot 50 % in na Portugalskem že okoli 40 %.

Lakota in izogibanje šoli so podobe te otroške revščine, nadaljuje Nuño-Mayer; na konkretni ravni to pomeni, da se morajo denimo družine na Irskem vse pogosteje odločati med možnostima, ali z denarjem, ki ga imajo na razpolago, kupijo kurjavo ali osnovna živila. »Otroci so bodisi podhranjeni ali pa doma nimajo kurjave in ne morejo opravljati svojih domačih nalog.« Tem otrokom je težko vzbujati upanje, saj jih z vseh strani obkroža brezup, opozarja glavni tajnik evropske Karitas.

Težave pa niso omejene zgolj na najmlajši sloj prebivalstva. Po vsej Evropski zvezi je leta 2012 vladala skupna brezposelnost v višini 10,6 %, kar pomeni okoli 25,7 milijonov ljudi. Veliko Evropejcev pa je kljub zaposlitvi na pragu revščine (t.i. "Working poors"). Število ljudi, ki so brezposelni dlje časa, se je od sredine leta 2008 z 10,7 milijoni podvojilo, opozarjajo v poročilu evropske Karitas: »Dva izmed petih brezposelnih v Evropski zvezi brez zaposlitve ostaneta najverjetneje dlje kot leto dni.«

Kot poudarjajo pri evropski Karitas, je nujno potrebna sprememba razmišljanja na političnem področju, kajti: »Varčevalni ukrepi ne bodo rešili težav primankljaja gospodarske rasti ali brezposelnosti, pač pa bodo ustvarili še večjo revščino in še več težav«, je prepričan Nuno-Mayer. V ospredju politike bi morali biti ljudje in njihov razvoj, ne pa banke in uravnoteženi proračuni – v nasprotnem primeru bodo posledice brezizhodne; ljudje kmalu ne bodo več verjeli v politiko in v Evropo, menijo pri evropski Karitas, in kriza se bo podaljševala v nedogled.

Pri Karitas so spomnili tudi na 'Strategijo 2000', v kateri so predsedniki evropskih vlad predvideli večje število delovnih mest in zmanjšanje revščine. Pravična rešitev krize zadolževanja je nujno potrebna, zanjo pa človekoljubna organizacija predlaga program s petimi točkami: bolje je potrebno združevati gospodarsko in socialno politiko, Evropska zveza pa mora pokazati več vodilne moči pri posebej ogroženih skupinah, kot so otroci in mladostniki. Socialni nadzor naj bi spremljal programe Evropske zveze ali denarnih skladov. Vzpostaviti bi bilo potrebno evropsko pomoč proti revščini in višje ovrednotiti civilno družbo, so zahteve, ki jih postavlja evropska Karitas.