Minuli petek je moški na srednji šoli v francoskem mestu Arras v bližini meje z Belgijo do smrti zabodel učitelja in huje ranil dva človeka, v ponedeljek zvečer pa je napadalec v središču Bruslja ubil dva švedska državljana in ranil eno osebo, le nekaj ur pred začetkom nogometne tekme med Belgijo in Švedsko. Šveda sta bila na poti na nogometni stadion.

Napadalec iz Bruslja, 45-letni Tunizijec po imenu Abdelsalem L., je bil v Belgiji nezakonito, potem ko je bila njegova prošnja za azil leta 2020 zavrnjena.

Napadalec iz Francije je v videoposnetku pred napadom sporočil, da deluje v imenu skrajniške skupine Islamska država: 20-letni nekdanji učenec omenjene šole, po rodu iz Ingušetije, po navedbah francoskih medijev v videoposnetku omenja tudi napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael v začetku oktobra.

Napadalec iz Bruslja, 45-letni Tunizijec po imenu Abdelsalem L., je bil v Belgiji nezakonito, potem ko je bila njegova prošnja za azil leta 2020 zavrnjena, in zanj je veljal nalog za izstop, ki pa ni bil nikoli izvršen. Belgijski policisti so osumljenca včeraj ujeli in ustrelili, po prevozu v bolnišnico pa je pozneje podlegel poškodbam.

Francoski škof obsodil napad, Cerkev moli za mir

Škof Arrasa Olivier Leborgne je v uradni izjavi škofije odločno obsodil umor učitelja s strani mladega islamskega skrajneža in teroristični napad z nožem, v katerem sta bili huje ranjeni še dve osebi, ter izrekel sožalje sorodnikom in prijateljem žrtev: »Skupaj s celotno Cerkvijo ponavljam, da nasilje nikoli ne prihaja od Boga, in znova potrjujem zaupanje v pravosodje in policijo naše države.«

Cerkveni dostojanstvenik se je zahvalil učiteljem in vsem, ki delujejo v izobraževanju, nato pa povabil »vse kristjane, naj molijo za žrtve in za naš tako ranjen svet, ter se pridružijo vsem drugim ljudem dobre volje v prizadevanjih za pravičnost in mir«. V stolnici v Arrasu so v teh dneh obhajali molitveno bdenje za mir pod vodstvom škofa Leborgna.

Napadalec iz Arrasa je star znanec policije in je v policijskih kartotekah označen kot islamski skrajnež.

Po navedbah francoskega notranjega ministra Geralda Darmanina je policija napadalca iz Arrasa aretirala na kraju dogodka in dvajsetletnik naj bi včeraj že stopil pred preiskovalnega sodnika, ki naj bi proti njemu vložil obtožnico. Mladenič je star znanec policije in je v policijskih kartotekah označen kot islamski skrajnež. Pristojne službe so ga preverile tudi dan pred napadom, vendar niso zaznale nič neobičajnega.

»Barbarstvo islamističnega terorizma« je po petkovem napadu obsodil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v izjavi za medije povedal, da je francoska policija minuli konec tedna preprečila še en napad v drugem kraju v državi. Napad v Bruslju je med obiskom v Albaniji pospremil z besedami: »Evropa je pretresena.«

Napad v Bruslju: belgijski škofje spodbujajo k prizadevanjem za mir

Belgijski škofje pa so po ponedeljkovem napadu pozvali h »gradnji mostov«: »Znova nas je pretresel napad v naši državi. Naše molitve in misli so z nedolžnimi žrtvami in njihovimi družinami,« so po navedbah spletnega portala Vatican News zapisali v včeraj objavljeni izjavi za javnost. Kljub terorističnim dejanjem mora belgijska družba paziti, da se ne prepusti delitvam in nasilju, tako škofje: »Nobene žalitve, nobenega nasilja, tudi če se nas globoko dotakne, ni mogoče obvladati z novim nasiljem.«

Naj se sliši še tako naivno, nujno potrebujemo graditelje mostov. To velja na ravni držav in narodov.

Zaradi sežigov Korana?

Atentator, ki ga je belgijska policija včeraj zjutraj ustrelila v kavarni v belgijski prestolnici, je v videoposnetku, v katerem je priznal svoj zločin, svoje dejanje proti Švedski upravičil s sklicevanjem na sežiganje Korana, ki se je v zadnjih mesecih dogajalo na Švedskem.

V luči travme, ki jo je povzročil ta »strahopeten napad«, kot ga je označil belgijski premier Alexander De Croo, škofje priznavajo, da »družba brez varnosti ni mogoča. Vendar je družba brez bratstva in solidarnosti prav tako nemogoča«. Zato pozivajo, naj ne popustimo »tistim, ki nas želijo razdeliti in nas postaviti drug proti drugemu«. »Ne zaprimo se za visokimi zidovi našega pravnega sistema, prestrašeni in preganjani, s hrbtom obrnjenim drug proti drugemu. Naj se sliši še tako naivno, nujno potrebujemo graditelje mostov. To velja na ravni držav in narodov. Vendar velja tudi v naših krogih. Bodimo mirovniki, bolj kot kdaj koli prej,« pozivajo belgijski škofje.

Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco oznanil, da bomo 27. oktobra obhajali dan posta in molitve za mir, ob tem pa povabil »vse brate in sestre različnih krščanskih veroizpovedi, pripadnike drugih religij in vse, ki jim je mar za mir na svetu, naj se po svoji presoji pridružijo in sodelujejo« pri tem dogodku.