O Evropi kot stari mami, ki ni več plodna, temveč utrujena, je spregovoril papež Frančišek že leta 2014, ko je nagovoril evropske poslance v Strasbourgu. Deset let kasneje je stanje še slabše, kot je bilo.

Delež starejših od 65 let v EU se je v zadnjih 20 letih zvišal s 16,2 odstotka leta 2003 na 21,3 odstotka lani, je med drugim razvidno iz ta teden objavljene publikacije Eurostata z naslovom Demografija Evrope. V Sloveniji se je delež starejših od 65 let v tem obdobju zvišal še bolj kot v uniji - s 14,8 na 21,5 odstotka.

Tako raste povprečna starost Evropejcev. Rjave pikice prikazujejo podatke za Slovenijo. Trenutno najvišjo povprečno starost prebivalstva ima Italija. VIR: Eurostat

Po drugi strani je v vseh članicah unije med letoma 2003 in 2023 upadel delež mlajših od 19 let. Na ravni EU se je zmanjšal za 2,6 odstotne točke - z 22,7 odstotka na 20,1 odstotka -, v Sloveniji pa z 21,5 na 19,7 odstotka. V Sloveniji je sicer delež mlajših od 15 let praktično enak kot pred 20 leti oz. je višji za 0,01 odstotne točke.

Zvišuje se tudi pričakovana življenjska doba - v letu 2003 je v EU znašala 77,7 leta, leta 2023 pa 81,5 leta. V Sloveniji se je zvišala s 76,4 leta 2003 na 82 let lani. Je pa pričakovana življenjska doba za ženske v vseh članicah unije višja kot za moške.

Naravni prirastek (razlika med številom rojstev in smrti) je v Evropi že nekaj časa negativen. VIR: Eurostat

Število prebivalcev EU na 1. januar se je sicer zmanjšalo v letih 2021 in 2022, vendar se je leta 2023 povečalo na najvišjo vrednost 448,8 milijona ljudi.

Več žensk kot moških

V uniji je lani živelo več žensk kot moških. Na 100 moških so tako v EU živele 104,6 ženske. Izjema so Malta, Švedska, Luksemburg in Slovenija, kjer je živelo več moških kot žensk. V Sloveniji je razlika v številu med spoloma sicer zelo majhna - na 100 moških so lani našteli 99,1 žensko. Največjo razliko so zabeležili v Latviji, kjer je na 100 moških živelo 115,9 ženske, ter na Malti z 90,3 ženske na 100 moških.

Upad števila porok

Število porok se je v obdobju med letoma 2002 in 2022 v EU spreminjalo, na splošno pa se znižuje. Največ jih je bilo leta 2007, ko je bilo na 1000 ljudi sklenjenih pet zakonskih zvez, nato je nekoliko upadlo na 4,1 poroke na tisoč prebivalcev.

V letih 2020 in 2021 jih je bilo zaradi pandemije covida-19 najmanj od leta 1964, ko ima Eurostat podatke o tem, in sicer 3,2 oziroma 3,9 na tisoč prebivalcev. Leta 2022 pa se je t. i. surova stopnja porok vnovič povečala na 4,2. Leta 2022 so bile najnižje stopnje sklenjenih zakonskih zvez, 3,2 poroke na tisoč oseb, v Italiji in Sloveniji, najvišje pa na Madžarskem (6,6) in v Latviji (6,3).

V Sloveniji manj ločitev kot drugje

Surova stopnja ločitev, število razvez na tisoč ljudi, v EU v zadnjih 20 letih niha, je bila pa leta 2022 z 1,6 ločitve na tisoč ljudi nižja kot leta 2002, ko je znašala 1,8. V Sloveniji je prav tako opazno nihanje, je bila pa leta 2022 z eno ločitvijo na tisoč ljudi med članicami z najnižjimi stopnjami razvez.