Na mednarodni konferenci v Bruslju so se pretekli teden zbrali predstavniki nacionalnih organizacij Karitasa. Skupaj so pozvali Svet Evrope, da pokaže jasno zavezo za boj proti revščini.

Predstavniki nacionalnih organizacij Caritas so se 23. in 24. maja zbrali v Bruslju na letni konferenci, na kateri je poleg pregleda preteklega leta odmevala odločna pobuda, da mora Evropska unija v novi agendi, ki bo začela veljati po preteku Razvojnih ciljev tisočletja leta 2015, pokazati odgovornost v boju proti revščini. Prvi koraki so bili sprejeti prav včeraj in predvčerajšnjim na srečanju Sveta za zunanje zadeve v Bruslju.

Naj svet brez lakote postane realnost!

Na konferenci so med drugim sprejeli resolucijo, v kateri so izpostavili lakoto in podhranjenost kot najbolj kruti in konkretni obliki revščine. Želijo si, da bi Evropska unija zagotovila, da bo s pomočjo prihodnjega razvojnega okvira svet brez lakote postal realnost: »Spodbujamo k spremembi paradigme, v katerem bosta človeško dostojanstvo in celosten človeški razvoj, znotraj okoljskih meja našega planeta, omogočala najrevnejšim, najbolj prikrajšanim ter ljudem potisnjenim na rob družbe, da lahko sodelujejo v skrbeči družbi in živijo v pravičnih in trajnostnih gospodarstvih.«

Mreža uspešna pri evropskih inštitucijah

Sprejeli so strateški načrt za obdobje med leti 2011 in 2020, v katerem so poudarili zagovorništvo, koordinacijo humanitarne pomoči in učenje ter krepitev mreže organizacij. Evropska mreža Caritas, ki je sicer vključena tudi v mednarodno mrežo, deluje na ozemlju 46 držav v Evropi, »zato je tudi njena moč lobiranja pri evropskih inštitucijah že prepoznavna in upoštevana«, je povedala udeleženka konference Jana Lampe. Caritas Europa je s svojim glasom dosegla že veliko pozitivnih rezultatov, ki so vplivali na bolj socialne politike v EU in s tem tudi v Sloveniji.

Potreben je nov evropski socialni model

Izpostavili so svoja prizadevanja pri pripravi novega socialnega modela, ki je v Evropi vsekakor potreben. Tudi dejstvo, da še vedno ena milijarda ljudi nima dovolj hrane oziroma da gre vsak sedmi prebivalec sveta lačen spat, zanje ni sprejemljivo in zato boj proti lakoti in revščini ostaja njihov prvi cilj. Želijo, da bi nov socialni model temeljil na vključevanju, naložbah in socialni zaščiti ter človekovih in socialnih pravicah, vplivati želi tudi na politične debate EU za povečanje zaščite in dostojanstva migrantov in beguncev v Evropi ter na pripravo novega razvojnega strateškega okvira po letu 2015 s poudarkom na pravici in dostopu do hrane.

Decembra prva globalna kampanja

V prihodnosti zato pripravljajo prvo skupno globalno kampanjo, ki bo nosila slogan »ena človeška družina brez revščine in lakote«, s katero želijo ustvariti pritisk na voditelje sveta, da bi delovali proti revščini, hkrati pa tudi ozavestili ljudi o tej globalni problematiki. Kampanja se bo začela decembra, tudi v Sloveniji: »O tem se na slovenski Karitas že pogovarjamo, imamo ideje, radi pa bi se osredotočili na mlade in jih aktivirali, saj se premalo zavedamo, kako ljudje živijo drugje po svetu. Tudi v Sloveniji ni lahko, a že to, da odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda, je privilegij,« je povedala Lampetova. Organizacija aktivnosti v okviru Caritasovega tedna bo povsod po svetu potekala simultano, načrtujejo pa tudi globalni forum na temo pravice do hrane.

»Osnovni dohodek« za vse?

Na srečanju so med drugim, kot pravi Lampetova, imeli tudi okroglo mizo, na kateri so z metodo pro et contra razpravljali o modelu osnovnega dohodka oziroma sistemu, po katerem bi vsi ljudje (ne glede na zaposlenost) od države prejemali določen dohodek od rojstva do smrti, in ki bi lahko predstavljal eno od možnosti novega socialnega modela v Evropi. Zagovorniki modela so bili mnenja, da bi na ta način izkoreninili revščino v Evropi, tisti, ki so bili proti pa, da delo daje človeku dostojanstvo in bi torej tak prihodek moral biti pogojen z družbeno koristnim delom.
Celotno konferenco je zaključil predsednik Caritasa p. Erny Gillen z besedami: »S participacijo, našim delom in molitvijo, smo več kot le mreža.«


Foto: arhiv Družine / A. Ž.