Kot navaja poročilo OIDAC, je število zločinov proti kristjanom leta 2022 naraslo na 748 primerov, kar se ujema s podatki letnega poročila OVSE o zločinih iz sovraštva, ki v lanskem letu dokumentira 792 zločinov iz sovraštva do kristjanov. Največji porast beležijo pri požigih cerkva: ti so lani v primerjavi z letom 2021 narasli celo za 75 odstotkov. Obe organizaciji ugotavljata, da ima vedno več teh napadov izrazito skrajniške motive, poleg tega pa se kristjani, ki izražajo tradicionalni krščanski pogled na svet, soočajo tudi s pravno diskriminacijo.

Porast požigov kaže na pojav, da spodbujanje k nasilju lahko vodi v kaznivo dejanje, saj določene politične skupine pogosto uporabljajo geslo »Edina Cerkev, ki razsvetljuje, je tista, ki gori«.

V letu 2022 je OIDAC zabeležil 748 zločinov iz sovraštva do kristjanov v 30 različnih državah (za primerjavo: leta 2021 jih je bilo 519), segajo pa od požigov, grafitov, skrunitev in tatvin do telesnih napadov, žalitev in groženj. Podobne podatke predstavlja tudi poročilo OVSE, ki ugotavlja, da so kristjani najbolj napadana verska skupina za pripadniki judovske vere.

Sovražni grafit na ljubljanski stolnici. FOTO: Tatjana Splichal (arhivski posnetek)

Zaskrbljujoč pojav je porast požigov

Posebej zaskrbljujoč pojav je porast požigov, ki so narasli s 60 leta 2021 na 105 leta 2022, kar pomeni 75-odstotno povečanje. Največ požigov so zabeležili v Nemčiji, sledijo Francija, Italija in Združeno kraljestvo. Ta porast kaže tudi na pojav, da spodbujanje k nasilju lahko vodi v kaznivo dejanje, saj določene politične skupine pogosto uporabljajo geslo »Edina Cerkev, ki razsvetljuje, je tista, ki gori«.

Medtem ko so bili v preteklosti motivi za vandalizem ali skrunitve cerkva pogosto nejasni, danes vedno več storilcev za seboj pušča sporočila, ki razkrivajo skrajniške motive, ali pa se na družbenih omrežjih celo hvalijo s storjenimi kaznivimi dejanji. Po besedah predstavnikov OIDAC gre pri tem običajno za radikalizirane člane ideoloških, političnih ali verskih skupin, ki nasprotujejo krščanstvu.

Preberite tudi: Rdeča sreda: zakaj bo svet znova zažarel v rdeči barvi?

Poleg napadov tudi druge oblike diskriminacije

Poleg nasilnih napadov se kristjani soočajo tudi z različnimi oblikami diskriminacije na verski podlagi: v preteklem letu je več kristjanov izgubilo službo, se soočilo z začasno odpovedjo ali celo kazenskimi postopki zaradi izražanja nenasilnih verskih stališč v javnosti. To je bilo običajno povezano s pogledi na zakonsko zvezo in družino, kjer so bili tarča kristjani, ki upoštevajo tradicionalne nauke svojih Cerkva, da je zakonska zveza skupnost enega moškega in ene ženske ali da je istovetnost moškega in ženske nespremenljiva Božja danost, in so bili celo preganjani zaradi domnevnega »sovražnega govora«.

Poročilo OIDAC beleži tudi zakonsko omejevanje svobode veroizpovedi in zbiranja s t. i. zakonskimi predlogi za varnostna območja, predvsem v Združenem kraljestvu, kjer molitev in izražanje verskih prepričanj na območjih okoli klinik za splave velja za kriminalno dejanje. Posebej osupljiva je bila aretacija Isabel Vaughan-Spruce, ki jo je policija zasliševala, ko je tiho stala na enem od »varnostnih območij«, in jo spraševala, ali »moli v mislih«. Vaughan-Spruceova je bila pozneje sicer oproščena, kljub temu pa so številne organizacije za človekove pravice zaskrbljene zaradi kriminalizacije t. i. »nenasilnih sovražnih dogodkov« v Združenem kraljestvu.

Ko bomo kristjani prisiljeni izbirati med svojimi moralnimi vrednotami in svojimi poklici, se bo družba soočila s težko prihodnostjo.

Odprava klavzul o ugovoru vesti

OIDAC ugotavlja tudi kršitve pravic staršev do izobraževanja otrok v skladu z verskimi prepričanji in omejevanje svobode vesti z odpravo klavzul o ugovoru vesti iz obstoječih določb v medicinski zakonodaji: to v izjemno ranljiv položaj postavlja zdravstveno osebje, ki zaradi svojih prepričanj ne želi sodelovati v določenih medicinskih praksah.

»Ko bomo kristjani prisiljeni izbirati med svojimi moralnimi vrednotami in svojimi poklici, se bo družba soočila s težko prihodnostjo,« poudarjajo predstavniki OIDAC, obenem pa izražajo upanje, da bodo z ozaveščanjem in zagotavljanjem temeljite analize človekovih pravic o teh dogodkih prispevali k varovanju verske svobode kristjanov in drugih vernikov po vsej Evropi.