Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu sprejel vodjo delegacije Komisije Evropske zveze Yvesa Gazza, ki mu je izročil poverilna pisma. Kot je poročal radio Vatikan, je sveti oče v govoru poudaril, da mora Evropa v času, ko obeležuje 20. obletnico padca berlinskega zidu, zajemati iz svoje krščanske dediščine, da bo lahko na prihodnost gledala z zaupanjem. Krščanske vrednote so namreč po papeževih besedah temelj in moč evropske celine, ki pa ga skupine pritiska, individualizma in utilitarizma danes pogosto dušijo.

Cerkev si želi spremljati gradnjo Evropske zveze, zato si dovoljuje opozarjati, katere so temeljne in konstitutivne vrednote evropske družbe, ki zagotavljajo skupno dobro, je dejal papež, ki je ves svoj govor posvetil razmišljanju o evropski identiteti. Vrednote, o katerih je govoril, so, kot je dejal, sad dolge zgodovine, v kateri je krščanstvo brez dvoma igralo najpomembnejšo vlogo. Enako dostojanstvo vseh človeških bitij, verska svoboda kot temelj vseh ostalih svoboščin, mir kot ključna prvina za skupno dobro in človeški razvoj so osrednje prvine krščanskega razodetja, ki še vedno oblikujejo evropsko civilizacijo, je dejal sveti oče in dodal, da Cerkev želi zgolj opozarjati na to resnico, o kateri se danes vse manj govori, ne išče pa priviligiranega položaja zase.

Ali lahko Evropa resda opusti izvirno počelo svojih vrednot, ki je človeku razkrilo njegovo dostojanstvo in resničnost njegove osebne poklicanosti, se je nato vprašal sveti oče in hkrati opozoril na nevarnost instrumentalizacije teh vrednot, ki jo zaradi osebnih koristi izvajajo nekatere skupine in posamezniki. Zato je po papeževih besedah še toliko pomembneje, da Evropa ne odstopi od svojega modela civilizacije, saj njenega prvotnega zagona ne smejo zadušiti pojavi, kot sta individualizem in utilitarizem.

Ob koncu govora je papež Benedikt XVI. še izrazil upanje, da bi intelektualna, kulturna in ekonomska bogastva evropske celine še naprej prinašala obilne sadove, a to bo, kot je pojasnil, mogoče le, če bodo slonela na visoki, trascendentni razsežnosti človeške osebe, ki predstavlja najdragocenejši dar evropske dediščine. In prav ta humanistična tradicija po papeževih besedah Evropi daje moči za spoprijemanje z izzivi jutrišnjega dne in za odzivanje na pričakovanja narodov. Kot je dejal sveti oče, gre za stremljenje k pravičnemu ravnotežju med gospodarsko učinkovitostjo in socialnimi potrebami in za varovanje okolja, predvsem pa za zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, in za podporo družini, temelječi na zakonski zvezi med možem in ženo. Evropa ne bo nikoli ona sama, če ne bo znala ohraniti svoje izvirnosti in pristnosti, ki jo dela veliko in ki ji omogoča postati eden od glavnih igralcev pri spodbujanju celostnega razvoja človeške osebe, je še poudaril papež.