Nikoli se ne naveličam ponavljati besed papeža Benedikta XVI., ki jih ponavlja tudi papež Frančišek in nam razkrijejo srčiko evangelija: »Na začetku kristjanovega bitja ni neka etična odločitev ali velika ideja, ampak srečanje z nekim dogodkom, z neko Osebo, ki daje njegovemu življenju novo obzorje in s tem njegovo odločilno usmeritev« (Bog je ljubezen, 1). Ko srečam Jezusa, se vse moje življenje odpre na nov način in nenadoma drugače vidim stvari in hodim v novo smer, proti novemu obzorju.

Pravzaprav smo vsak dan poklicani v srečanje z živim Bogom; to deloma pomeni biti kristjan. Zato si oglejmo, kako so se v Svetem pismu ljudje srečevali z Jezusom. Poglejmo, kaj se je zgodilo z njimi in kako se to lahko po evharistiji zgodi tudi nam.

Prelomna srečanja

Prvič, pomembno je poudariti, da je Jezusa srečalo na tisoče ljudi, vendar niso vsi postali njegovi učenci. Nekateri pa so. Nekatere je osebno srečanje z Gospodom korenito spremenilo. Morda jih je Jezus ozdravil, mogoče jih je naučil česa novega, morebiti jih je poklical – in po tem srečanju se jim je življenje povsem spremenilo.

Jezusa je srečalo na tisoče ljudi, vendar niso vsi postali njegovi učenci. Nekateri pa so. Nekatere je osebno srečanje z Gospodom korenito spremenilo.

Takih primerov je veliko v Svetem pismu, a oglejmo si prvo poglavje Janezovega evangelija. Janez se je takrat prvič srečal z Jezusom. On in Andrej, ki je brat Simona Petra, sta bila mlada vernika, ki sta odšla v puščavo, da bi postala učenca Janeza Krstnika. Nekega dne je mimo prišel Jezus in Janez je pokazal nanj ter rekel: »Glej, Božje Jagnje« (Jn 1,36). Zelo ju je zanimalo, kdo je Jezus, in začela sta hoditi za njim. Nato se je Jezus obrnil in ju vprašal: »Kaj iščeta?« Onadva pa sta mu rekla: »Rabi, kje stanuješ?« Odgovoril jima je: »Pridita in bosta videla« (Jn 1,38.39). Ostala sta z njim in Janez je skrivnostno dodal: »Bilo je okrog desete ure« (Jn 1,39).

Zakaj ta pristavek o času? Ker se je apostolu Janezu za vedno vtisnil v spomin trenutek, ko se mu je spremenilo življenje. Ne vemo, kaj se je zgodilo v njuni notranjosti, vemo pa, da sta učenca začela spoznavati, da je Jezus drugačen od vseh drugih ljudi, ki sta jih kdaj srečala. Jezus je nagovarjal najgloblje potrebe njunega srca. Vedela sta, da brez njega ne moreta živeti. Že prvi dan sta bila pripravljena staviti vse življenje na Jezusa, pravzaprav tako zelo, da je Andrej naslednji dan stekel k bratu Petru, rekoč: »Našli smo Mesija« (Jn 1,41). Srečanje z Jezusom je nanju resnično naredilo močan vtis.

Janez in Andrej sta bila že prvi dan pripravljena staviti vse življenje na Jezusa.

Zgodba o ženi pri vodnjaku je še ena izjemna pripoved o srečanju z Jezusom (prim. Jn 4). Rekel ji je: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: 'Daj mi piti,' bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode« (Jn 4,10). Odgovorila mu je: »Gospod, daj mi te vode,« on pa ji je rekel, naj gre po moža. Seveda vemo, da ga ni imela, čeprav jih je imela veliko, zato je Jezus takoj razgalil njen greh (Jn 4,15). Srečanje z Resnico jo je tako spremenilo, da je stekla v mesto in vsem povedala, da je Jezus Mesija (prim. Jn 4,29).

Se spomnimo, kako je bilo, ko je sveti Pavel srečal Gospoda? Na poti v Damask je doživel osupljivo srečanje z vstalim Jezusom in oslepel (prim. Apd 9,8). Slepota je simbol njegove potrebe po spreobrnjenju. Ko je izročil življenje Jezusu, je po Hananijevi molitvi spregledal (prim. Apd 9,17–18).

Stvar srca

Veliko ljudi ima težave z vero, ker niso doživeli takega srečanja z Gospodom. To ni le razumsko privoljenje, temveč je tudi stvar srca. Za polno krščansko življenje potrebujemo oboje: spreobrnjenje razuma in srca, ki ga sproži osebno srečanje. Ob tem spoznam, kako močno sem ljubljen, zato želim hoditi za Jezusom. 

Za polno krščansko življenje potrebujemo oboje: spreobrnjenje razuma in srca, ki ga sproži osebno srečanje

Mati Terezija je nekoč pisala sestram:
Jezus želi, da vam znova povem … kako močno ljubi sleherno izmed vas – bolj, kot si lahko predstavljate. Skrbi me, da še niste resnično srečale Jezusa – osebno – samo ve in Jezus. … Ali res poznate živega Jezusa, ne iz knjig, ampak iz tega, da ste v srcu z njim? Ste slišale ljubeče besede, ki vam jih namenja? Prosite za milost. Hrepeni po tem, da bi vam jo naklonil. (Varanasijsko pismo, 1993)

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Beseda med nami (3/2024).