Razlagalci pravijo, da je Gospoda Jezusa Kristusa sicer verjetno osebno poznal, bil pa je še premlad, da bi bil njegov učenec. Iz odlomka v Apostolskih delih nekateri sklepajo, da je bila v njegovi hiši obednica, v kateri je Kristus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo in postavil najsvetejši zakrament (prim. Apd 12,12). 

Kot mladenič je Marko navezal tesne stike z apostolom Petrom, ki je v njegovi rojstni hiši vodil mlado krščansko skupnost in prvim kristjanom razlagal Gospodovo življenje, Peter pa naj bi bil tudi tisti, ki je Marka pridobil za krščanstvo in ga krstil. 

Marko Rijavec. FOTO: Tatjana Splichal

Marko Rijavec, župnik v Idriji, je o svojem zavetniku zapisal: »Sveti Marko mi je predvsem vzor in brat, ker kakor jaz tudi on išče in ki skuša razumeti Jezusov evangelij – tako, da ga piše. Po svoje. Tam, med njegovimi in mojimi črkami, se največkrat srečava. In se zato rad kitim tudi z "njegovim" levom. Za god mi je zelo pomembno biti z veseljem pri maši, na svoj god sem bil namreč tudi krščen. Ker pa človek ni samo duh, je tudi meso, k praznovanju gotovo pritiče tudi prazniku primerno kosilo. Pri čemer pa je seveda družba pomembnejša od tistega na krožniku.« 

Marko na misijonskem potovanju 

Apostolska dela in drugi zgodovinski viri poročajo, da se je Marko pridružil Pavlu in Barnabu, ko sta se odpravila na misijonsko potovanje, kjer je bil Marko njun »pomočnik«. 

Kasneje je Marko z Barnabom odšel še na Ciper – to je bilo okoli leta 51. V nekaj letih sta prehodila ves otok in ga pridobila za Kristusovo vero. Okoli leta 54 sta Ciper zapustila in Marko naj bi po izročilu odšel v Aleksandrijo. 

Cerkveno izročilo poroča še, da je Marko v Egiptu prvi oznanjal Kristusov evangelij in je bil tudi prvi škof v Aleksandriji. 

Sveti Marko. FOTO: Wikipedija

Zatem je odšel v Rim, kjer je tudi napisal evangelij. Besedilo njegovega evangelija je zelo preprosto in živo, posebej nazorno pa je opisal dogodke v zvezi z Jezusovim delovanjem, posebno čudeže. 

Njegov simbol je krilati lev 

Sv. Marko je umrl mučeniške smrti. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Benetke, kjer so v 11. stoletju njemu na čast sezidali veličastno baziliko, od tam pa se je češčenje sv. Marka razširilo tudi v naše dežele, kar je razvidno iz številnih njemu posvečenih cerkva. 

Evangelista Marka upodabljajo s krilatim levom, ki je tudi simbol njegovega evangelija, z odprto knjigo, črnilom in peresnikom. To podobo imajo še danes Benetke v svojem grbu.

Marko je zelo pogosto moško ime in se uvršča kar na tretje mesto med moškimi imeni pri nas. Statistični urad republike Slovenije poroča, da je v Sloveniji kar 17. 369 moških s tem imenom. Zelo hitro pa mu sledi njegova krajša različica – Mark. Fantov s tem imenom je v Sloveniji trenutno 3. 964, izredno velik porast tega imena pa zasledimo po letu 2000.