Poznamo ga kot učenca, ki je skupaj s Petrom in Jakobom pogosto povabljen v večje skrivnosti (k obujeni deklici, na goro Tabor, v Getsemani), in kot učenca, ki ga je Jezus ljubil in ki se je pri večerji naslonil na njegove prsi (prim. Jn 21,20). Morda je prav zato, ker je znal počivati na Božjem srcu, tisti, ki mu je bilo dano najgloblje vstopiti v skrivnost Božje ljubezni in tako ostati z njo tudi, ko je le-ta križana. Bil je med prvimi, ki so videli prazen grob, in prvi, ki je »videl in veroval« (Jn 20,8) že ob po-gledu na prazne povoje. Na obali Genezareškega jezera prvi prepozna vstalega Gospoda: »Gospod je« (Jn 21,7), saj je spoznanje mogoče samo v ljubečem odnosu. O tem piše celoten Janezov evangelij kakor tudi prvo in drugo Janezovo pismo. Na preprost in globok način zapiše ime Gospoda: »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8), obenem pa nas spomni, da se da Boga ljubiti samo po bratih. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne mo...