Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod knjige Evangeliji v slikah. Avtorica spremnih besedil je Dolores Boitor, prevod in predgovor sta delo Srečka Hrena.

Podobe imajo veliko moč, ki je dandanes pogosto zlorabljena. Knjiga Evangeliji v slikah pa gradi na predpostavki, da lahko moč podob izkoristimo v dobro – pomagajo nam lahko, da se lažje poglobimo v molitev. Evangelijske podobe, pospremljene z razmišljanji sestre Dolores Boitor in navedki odlomkov iz Svetega pisma, bodo bralcu dragocene spremljevalke ob odkrivanju sporočila Knjige vseh knjig.

Naj podoba vodi k dobremu

Ljudje smo bitja podob: podobe pritegnejo našo pozornost, nas nagovorijo, se zasidrajo v naš spomin. V prenasičenem svetu, v katerem nas spremljajo na vsakem koraku, je njihova moč lahko nepredvidljiva. Vabilo knjige Evangeliji v slikah, naj podoba vodi k dobremu, je torej še kako dobrodošlo in ga velja vzeti resno: le kritična selekcija tega, kar se usidra v našo zavest, lahko prinaša mir ter zmožnost čuječnosti, vrednoti, po katerih človek vse bolj hrepeni.

Podobe so lahko izhodiščne za duhovno meditacijo

Podobe so lahko dobra izhodiščna točka tudi za duhovno meditacijo in zmorejo tlakovati pot molitvi; so dragocene spremljevalke ob branju besedil Svetega pisma in smiselno dopolnjujejo besedila, ki jih je – bržkone tudi ob opazovanju ilustracij – z občutkom zapisala sestra Dolores Boitor. Gre pravzaprav za razmišljanja, ki jih lahko bralec dopolni po svoje; interpretacije, ki so lahko dobra podlaga za branje odlomkov, ali obratno – njihova razlaga s smiselnimi poudarki. Ne glede na to, kako se približamo podobam in besedilu, je celotna knjiga zasnovana tako, da nas vodi k srečanju z Bogom, po katerem hrepeni človeško srce.

Iz predgovora Srečka Hrena

»Podobe, ki jih boste srečali v knjigi, vzpodbujajo pozitivno in k življenju naravnano domišljijo, ki usmerja naš pogled na resničnost življenja, ki ga živimo. Danes je v življenju otrok in mladostnikov ali pa človeka nasploh vse preveč podob, situacij, življenjskih prostorov, ki so virtualni in nimajo veliko stika z realnostjo.

To je svet, v katerega človek pobegne, da bi doživel navidezno srečo, do katere se je zlahka dokopati. Žal tudi z nasiljem in škodljivo predstavo, da se virtualni svet z enim klikom lahko postavi nazaj, četudi naredimo napako. A ne pozabimo, da imamo pred seboj tudi to, kar je samo eno, enkratno, nenadomestljivo in neponovljivo – življenje.«

Iz spremne besede patra Roberta Pasolinija

»Kultura slike in digitalizacija prinašata pravo pravcato antropološko transformacijo, ki se ne dogaja samo pred našimi očmi, ampak tudi globoko v njih. V tem procesu je seveda mnogo priložnosti, ki pa jih spremljajo tudi ogromna tveganja. Podobe imajo veliko moč in so zmožne v hipu prenesti ideje, vsebino in sporočilo. Podobe dolgo ostanejo v nas, postanejo spomin in usmerjajo našo domišljijo. Vse to od nas zahteva, da znamo prebivati v času krhke lepote. Svoje srce lahko usmerimo k stvarem, ki so dobre, lepe in resnične, lahko pa nas podobe, ki le na videz odsevajo te lastnosti, tudi zapeljejo.«

Knjigi so predstavili v knjigarni Celjske Mohorjeve v Ljubljani 22. aprila 2024. Od leve: Cvetka Rezar Mlakar, p. Branko Petauer, Vinko Škafar, Srečko Hren, Benjamin Tomažič in Saška Ocvirk. FOTO: Ivo Žajdela

Avtorica besedil in ilustrator

Dolores Boitor CSL je redovnica, ki deluje v Kongregaciji Device Marije iz Loreta. Skupaj s svojimi sestrami vodi založbo Mimep Docete. Na Papeški univerzi Svetega križa v Rimu je študirala institucionalno komunikacijo Cerkve.

Michael Grieco se posveča ilustraciji na področju založniške industrije, filma in televizije. V želji, da bi združil klasično tradicijo s sodobnimi metodami, se je med študijem specializiral za 3D in 2D digitalno tehniko.

Roger Hutchison: Vrabčkova molitev

Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod slikanice Vrabčkova molitev avtorja Rogerja Hutchisona.

Nekega jutra se vrabček zbudi in ne najde besed, da bi zapel svojo vsakodnevno zahvalno molitev. Za pomoč zaprosi prijatelje, ki se vsak po svoje izvirno in ustvarjalno povezujejo z Bogom in vrabčku tako pokažejo, da niso le besede tiste, ki molitvi dajejo moč.

Klečanje ob postelji. Držanje za roke pri mizi ob večerji. Sklonjena glava v cerkvi. To so avtorjevi najzgodnejši spomini na molitev. Bila je formalna, načrtovana in sestavljena iz besed. Ko je odrasel in začel delovati v Cerkvi, pa je ugotovil, da je lahko igra molitev, da je molitev umetniško ustvarjanje in da je celo osredotočenost na dihanje lahko molitev hvaležnosti Njemu, ki nam daje dih.

Molitev zahvale in hvaležnosti

»Dihanje kot zdravilna molitev. Ustvarjeni smo natanko po Božjem načrtu. In vsak od nas se na drugačen način uči, sporazumeva, giba in doživlja svet okoli sebe. Nanašanje barv na platno, ko rišem s prsti, je molitev barve in dotika. Pogovarjam se z Bogom, a ne uporabljam besed,« je svojo zgodbo pospremil avtor.

 Skupaj z otroki nas postavi pred izziv in razmislek, s katerimi čuti lahko mólimo. Kako lahko molimo z dotikom, okušanjem, poslušanjem, gledanjem in vohanjem? Molitev zahvale in hvaležnosti lahko izvajamo tudi s premikanjem svojega telesa pri plesu, telesni vaji ali kaki drugi obliki gibanja, ki nam je všeč. Vrabčkova molitev je zato tudi druženje z jelenom, ki móli skozi svoj ples radosti.