Prvo berilo: Bog pošlje preroka svojemu ljudstvu, Am 7,12–15; Ps 85;
drugo berilo: Bog nas je izvolil v Kristusu pred stvarjenjem sveta, Ef 1,3–14 

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,7–13)

Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravili.

Video razlaga za otroke

Pojdite. Končno! V svet.

Piše: Simon Potnik

Jezus izbira učence, sestavlja ekipo »najboljših«. Čaka jih naloga, da bodo njegovo delo ponesli po vsem svetu. Omenja jim sicer, da jih čaka stiska in palica in skromnost, če že ne revščina, a tega ne slišijo. Navdušenim nad njegovo družbo se jim začne dozdevati, da je že kaj na njih, če jih je izbral.

In komaj jih je zbral, jih že pošilja. Zakaj po dva? Če želi, da se njegov nauk razširi čim prej in čim dlje, bi bilo bolje, da bi jih poslal vsakega zase. Šli bi na dvakrat več krajev, v dvakrat več smeri. Stoodstotni porast oznanila, pričevanja, duhovnega profita. Ne, ostaja zvest tradiciji Stare zaveze, da se pričevanje potrjuje z vsaj dvema pričama.

Če želi, da se njegov nauk razširi čim prej in čim dlje, bi bilo bolje, da bi jih poslal vsakega zase.

Pomembno je, da v pričevanju vere nismo sami. Če imam vsaj še nekoga ob sebi, se gotovo poveča verodostojnost, moč besede; dopolnjujemo se, doživljamo občestvo, prijateljstvo, pomoč. Če naletimo na nasprotovanje, je v paru veliko lažje ostati miren in zvest oznanilu.

Evangelij je sicer šele na začetku, toda odločno se je prevesil. Do sedaj je bil glavni glagol, ki smo ga srečevali ob Jezusu: Pridi. Ta glagol se sedaj prelomi v: Pojdite. Končno! V svet. Poslanstvo, ki ga prejmejo učenci, ni nič drugega kakor nadaljevanje Jezusovega dela, njegovega učenja in njegove prisotnosti v svetu.

Od vrat do vrat

Prvo vprašanje: Kakšna bi bila vaša reakcija, če se danes na vaših vratih pojavita dva, ki ju morda celo bežno poznate? Ona poje na koru, on pa bere berilo. Prišla sta, da bi se z vami pogovarjala o evangeliju. Kaj bi vam šlo skozi misli? No, in drugo vprašanje: Kakšna bi bila vaša reakcija, če bi se v vaši župniji verouka lotili malo drugače? Vsi, ki prihajate ob nedeljah k bogoslužju, bi bili povabljeni na kratek, nekajmesečni tečaj, po katerem boste potem v parih oznanjali evangelij. Bojim se, da bi se množica izgovarjala, nekaj pa bi se jih ponudilo, da bi bili pripravljeni priti čistit cerkev, pet na kor, brat berilo, morda še kaj. Ampak, da bi hodili od vrat do vrat?!

Kakšna bi bila vaša reakcija, če bi se v vaši župniji verouka lotili malo drugače?

Učenčevstvo se ne konča ob Jezusovih nogah, ampak se nadaljuje na poti. Prva stopnja, biti z njim, nam gre solidno od rok. Do birme smo mnogi z njim. Zdaj je čas, da gremo v njegovem imenu na pot, naprej. Vabi nas v ponedeljke in torke, med prijatelje in znance. V tej drugi stopnji bomo našli svoje mesto in svojo poklicanost. Vedno z Gospodom, v njegovem imenu, z njegovo oblastjo, sredi sveta. Kar velik izziv, sploh za počitniške dni. Če bereš te vrstice in si krščen, če moliš in izpoveduješ vero v Jezusa Kristusa, je učencem očitno uspelo. Evangelij je prišel do tebe. Glej, da se pri tebi ne bo ustavil.