Ustanovitev samostojne upravne enote Evangeličanske cerkve pred 100 leti, 2. februarja 1922, je pomenila konec priključenosti madžarski cerkvi in začetek samostojnosti Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi (AV) v Sloveniji. Tako je bil postavljen temelj za njen razvoj. Današnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki Cerkve in družbe iz Slovenije in tujine, v imenu Katoliške cerkve tudi nuncij msgr. Jean-Marie Speich in murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

Bratsko-sestrski in prijateljski odnosi

Škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak je v nagovoru izpostavil zlasti moč ekumenizma in poudaril, da se hvaležen Bogu ozira nazaj na obdobje, polno izzivov, a tudi lepih in versko bogatih dogodkov: »Zlasti nas veseli, da se je na območju Pomurja in Prekmurja razvilo ekumensko močno gibanje. Čeprav živimo na versko, narodnostno in jezikovno pisanem območju, so se med nami utrdili bratsko-sestrski in prijateljski odnosi, kakor tudi s Cerkvami v sosednjih državah.«

Škof mag. Leon Novak med pridigo. FOTO: zajem zaslona/TV Slovenija

Ekumenska naravnanost vsem na očeh

Voditelji verskih skupnosti v Murski Soboti so po njegovem to ekumensko držo že pred stoletjem potrjevali z medsebojnim druženjem v javnosti. »Evangeličanski senior Štefan Kovač in soboški katoliški dekan Janoš Slepec sta se srečevala na skupnih sprehodih in pogovorih po mestu in tako vsem na očeh demonstrirala ekumensko naravnanost. Mesto in okolica sta dolga desetletja uživala sadove teh miroljubnih in spoštljivih druženj verskih voditeljev,« je poudaril škof Novak.

Obnovljena tradicija

To tradicijo so pred kratkim v Murski Soboti obnovili v obliki skupnih sprehodov katoliškega in evangeličanskega škofa Petra Štumpfa in Leona Novaka ter superintendenta Evangelijske binkoštne cerkve Daniela Grabarja. »Če bomo oči uprli v nebeškega Očeta in ne v nas same, bo korak sprave in prenove krščanske in družbene skupnosti lažji in trdnejši. Krščanska cerkev je skupnost bratov in sester v Kristusu, katere primarni namen je posredovanje evangelija in podeljevanje zakramentov celotnemu občestvu v vseh obdobjih njegovega obstoja. To poslanstvo nam je zapustil Božji sin v želji in hrepenenju, da bi ga opravljali v miru, medsebojni ljubezni in spoštovanju,« je dejal mag. Novak.

Vodilo tudi za prihodnost

V Janezovem evangeliju nas Jezus nagovarja z besedami: 'Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj. Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubite eden drugega. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.' In na podlagi te zapovedi smo se, je prepričan škof, verniki različnih veroizpovedi in prebivalci različnih narodnosti in jezikovnih skupin v Prekmurju trudili živeti že stoletja nazaj, in ta zapoved naj bo naše vodilo tudi za prihodnost.

Osrednja praznična slovesnost v Murski Soboti. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Spodbujevalci in delavci miru, medsebojnega spoštovanja in sprave

»Glede na razmere v Ukrajini in drugod po svetu je primanjkljaj te ljubezni očiten, posledice pa boleče in katastrofalne. Postanimo vsi spodbujevalci in delavci miru, medsebojnega spoštovanja in sprave, da se bo Božja volja uresničevala med nami in bodo imeli vsi ljudje zagotovljeno perspektivno in miroljubno prihodnost. Naj bo to v nemirnih in kriznih časih 21. stoletja vodilo tudi za nas, da bomo, kot je zapisal Trubar, 'iz srca ljubili svojega bližnjega in mu delali dobro, kolikor le moremo',« je nagovor zaključil škof Leon Novak.

Praznik vseh Slovenk in Slovencev

Govor na slovesnosti pa je imel tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da stoletje samostojne Evangeličanske cerkve stoji na žlahtnih vrednotah strpnosti, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti, torej vrednotah, ki niso vezane izključno na veroizpoved, temveč tudi na človekov značaj, značaj naše narodne in državljanske skupnosti. »Prav tako tudi protestantizem ni le stvar Prekmurja, marveč s svojim pomenom za slovensko kulturo in knjigo pripada celotni Sloveniji. Dan reformacije je praznik vseh Slovenk in Slovencev,« je podčrtal Pahor.

Dobro in intenzivno sodelovanje

In dodal: »Zgodovina protestantizma na Slovenskem je dolga, pomembna in slavna, prav tako kot zgodovina samostojne Evangeličanske cerkve. Je del naše raznolike in nacionalne identitete. Za zadnjih 100 let ne morem pričevati, lahko pa veliko povem od zadnjih 10 letih, ko sem kot predsednik republike z Evangeličansko cerkvijo AV v Sloveniji veliko in dobro sodeloval. Z mislijo škofa Novaka v pridigi ob inavguraciji, 'da bi bila domovina varen pristan za vse, brez razlike,' vam čestitam ob jubileju in želim vse najboljše tudi v prihodnje.«