Evalda sta bila brata z istim imenom. Dolgo časa sta živela na Irskem, ki je bila dolgo časa izhodišče in središče vseh misijonskih prizadevanj. Tam sta se za misijonsko delo med pogani odločila tudi brata. Zaradi enakega imena so ju ločili po barvi las.

Črnolasi Evald je bil odličen poznavalec Svetega pisma, v pobožnosti in pogumu pa sta prekašala drug drugega. Potovala sta iz Kolna po Renu navzdol, pri pritoku Ruhr ali Lippe pa sta se napotila proti notranjosti. Na prvi domačiji sta prosila za prenočišče, kjer so ju po germanski navadi gostoljubno sprejeli in za več dni zadržali.

Vsak dan sta maševala in pela psalme, večalo pa se je tudi nezaupanje saških gostiteljev. Napadli so ju 3. oktobra 695. Plavolasega Evalda so ubili z mečem, črnolasega so ubili po strašnem mučenju, trupla pa so vrgli v reko. Legenda pravi, da je voda trupli nesla proti toku in da ju je obdajal svetel sij, da so ju lahko našli in pokopali. Frankovski kralj Pipin je dal pozneje njuni trupli prepeljati v Koeln, kjer so ju v srednjem veku zelo častili.

Nekaj rodov pozneje so tudi Sasi prejeli krst in začeli obhajati spomin na brata.