Mladi dekleti, sicer članici Društva podeželske mladine (DPM) Loška dolina, prihajata s kmetije, kjer je glavna dejavnost prireja mleka, saj imajo v hlevu več kot 100 glav govedi. Poleg krav na njihovi kmetiji najdemo še ponija Miška, 10 nagajivih koz, dva bernska planšarja, kokoši in mačko. Obdelujejo približno 45 hektarov kmetijskih površin in 13 hektarov gozda. Poleg njiju na domačiji živijo še oče Frenk, mama Blaženka, brat Rok in stara mama Anči.

Oče Frenk, Ana, mama Blaženka in Eva. FOTO: Marko Mesojedec

Rana ura, zlata ura

Njihov dan z opravili v hlevu, molžo in krmljenjem se začne okrog pol šestih zjutraj. »Potem sledi obisk pašnika in nato delo na polju, njivi ali v rastlinjaku. Zvečer pa spet delo v hlevu,« nam pojasni mlajša od sester, 19-letna Ana. »Ob vikendih običajno skrbimo za čistočo hleva, kot so kidanje gnoja, pranje rešetk, pometanje. Jaz se običajno posvetim kokošim. Zdaj je denimo treba pripraviti drva za zimo. Opravila so povsem odvisna od letnega časa,« doda 25-letna Eva.

Pogovor z Evo in Ano v glavni vlogi lahko poslušate tukaj.

Kmetija kot poligon odraščanja

Na njihovi kmetiji se je zmeraj ogromno dogajalo. »Pri nas je bilo vedno najbolj luštno. K nam so prihajali cela žlahta ter ogromno otrok iz vasi. Naša kmetija je bila dobesedno neke vrste poligon odraščanja. Jaz sem bila zmeraj najraje zunaj na dvorišču, v štali ali pa v rastlinjaku. Največja kazen zame je bila, če sem morala likati,« se pošali Eva. Ana pa je najraje v družbi živali. »Še vedno mi je to najlepše delo, še posebej, kadar je živina na našem pašniku v Babnem Polju, ko tam gradimo, kosimo oziroma delamo, kar koli je treba. Največjo muko pa mi predstavlja spravilo drv.«

Sestri, prijateljici in zaveznici. FOTO: Marko Mesojedec

Na vprašanje, kdo bo prevzel kmetijo, Ana meni, da bo to najverjetneje kar brat Rok, ki je doma tudi zaposlen. Starejši brat je namreč že poročen in živi na Gorenjskem. Kot družina se najbolj povežejo pri siliranju koruze, saj takrat, kot poudarja Ana, »pride res cela družina na kup. Pa tudi prijatelji, s katerimi si vedno pomagamo.« »Pa pri pobiranju krompirja nas je tudi vedno dosti na kupu,« dodaja Eva.

Eva predala predsedstvo sestri Ani

Eva je bila ena od štirih ustanovnih članov DPM Loška dolina. »Vsem nam se je zdelo, da v našem koncu rabimo eno društvo, ki bo povezalo mlade podeželane v lokalnem okolju. Tako smo ustanovili društvo, v katerem se je v petih letih nabralo kar 60 članov iz naše in okoliških občin.« Vodila ga je štiri leta, letos januarja pa je predsedovanje prepustila mlajši sestri. »Društvu sem se priključila čisto po naključju, in sicer leta 2019, ko so potrebovali dekle za ekipo na državnim kmečkih igrah. Nato pa sem začela aktivno sodelovati v odboru, prevzela sem tudi urejanje družbenih omrežij,« je povedala Ana, ki je med drugim državna prvakinja v grabljenju. Tudi o tem v podkastu, ki ga lahko poslušate na tem mestu. 

Eva hrani teličke. FOTO: Marko Mesojedec

V prihodnosti se vidita na podeželju

Čeprav nobena od njiju ni izbrala poklicne poti, ki bi bila neposredno povezana s kmetijstvom ali podeželjem, iz njiju vseskozi veje ljubezen do domače zemlje. »Definitivno se v prihodnje vidim na podeželju, mestno življenje mi sploh ne odgovarja oziroma ga nisem še navajena,« je jasna Ana, medtem ko Eva pravi: »Jaz sem že od dodiplomskega študija v mestu, vendar se zmeraj z največjim veseljem vrnem v domače lokalno okolje. Upam da bom imela možnost, da se ustalim na podeželju.«

Ana v domačem hlevu. FOTO: Marko Mesojedec

Zakaj je lepo biti član slovenske podeželske mladine?

»Zagotovo sem prek zveze spoznala ogromno zanimivih ljudi, tako v domači Sloveniji kot po svetu,« poudarja Eva. S tem se strinja tudi Ana: »Biti del slovenske podeželske mladine je ponos, saj prek različnih ljudi prideš do novih znanj, z njimi deliš izkušnje, najbolj pomembno pa je povezovanje mladih na podeželju.«

FOTO: Osebni arhiv sester Mlakar

Tako Eva kot Ana sta nekdanji aktivni skavtinji in animatorki, ki se na svoji življenjski poti vedno zaneseta tudi na pomoč Boga.