Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

EU in NATO? Ja, hvala.

Za vas piše:
Peter Rožič
Objava: 23. 03. 2023 / 07:47
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 23.03.2023 / 09:57
Ustavi predvajanje Nalaganje
EU in NATO? Ja, hvala.
Ljubljana: referendum o vstopu v zvezo Nato in EU. FOTO: Daniel Novaković/STA

EU in NATO? Ja, hvala.

Danes, 23. marca, mineva dvajset let od referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo (EU) in v Severnoatlantsko pogodbeno organizacijo (NATO).

Takrat je svoj glas oddalo 60 % volilnih upravičencev in podprlo vstop Slovenije v obe zvezi. Še leto dni pred referendumom so javnomnenjske raziskave prvi napovedovale zmago in drugi poraz, a je nato skoraj 90 % volivcev glasovalo za EU in 66 % za NATO. Od takrat je podpora Slovencev za EU ostala močna, tista za NATO pa se je nekoliko zvišala.

V času trenutnih svetovnih kriz, še posebej ekološke krize in vojne v Ukrajini, si je težko predstavljati, da Slovenija ne bi sodelovala v okviru širših zvez, kot sta EU in NATO.

Podpora mednarodnim organizacijam niha glede na domače politične in družbene dejavnike, dasiravno so tudi tuji elementi pomembniV času trenutnih svetovnih kriz, še posebej ekološke krize in vojne v Ukrajini, si je težko predstavljati, da Slovenija ne bi sodelovala v okviru širših zvez, kot sta EU in NATO. V večini primerov je bolje stopiti skupaj in hoditi v slogi kot pa ostati sam ali neopredeljen. V podporo temu stališču poglejmo najprej na tuje.

Peter Rožič SJ. FOTO: Tatjana Splichal

Koristi odtehtajo slabosti

Ob Putinovih vojnih grožnjah Evropi ter ob ruskih grozotah v Ukrajini sta Finska in Švedska kot članici EU zaprosili za vstop v NATO. Madžarskemu Orbanu ob vseh jedkih nasprotovanjih EU (vladavina prava) in NATU (pomoč Ukrajini) še na misel ne pride, da bi zapustil EU: preveč bi izgubil.

Skrajni desničarji od Italije, Francije in Nizozemske dalje že nekaj let več ne grozijo z izstopom iz EU.

Skrajni desničarji od Italije, Francije in Nizozemske dalje že nekaj let več ne grozijo z izstopom iz EU. Videli so, kaj se je zgodilo ob brexitu: 1. Evropa je strnila vrste; 2. volivci v glavnem ne nagrajujejo več tistih, ki proti EU zlivajo le svoj gnev; 3. države članice so svoje interese še bolj podredile skupnim (proti željam evroskeptikov); 4. Britanci so po kampanji lažnih obljub v zameno za »neodvisnost« dobili, v primerjavi z EU, bolj skrhano in zmedeno državo. Njihov izstop iz EU je velik strel v prazno. Stane jih milijarde – kakor tudi 27 preostalih članic –, pa tudi zdravstvene oskrbe (manj medicinskih sester iz Irske, Poljske ali Španije), polnih polic (manj tovornjakarjev in ukinitev prostega pretoka blaga) in tako dalje. Združeno kraljestvo sedaj vsaj z ekonomskega vidika priznava negativne učinke brexita. Mogoče pa je, da jim bo (lažni) ponos še dolgo preprečeval, da bi se v EU vrnili.

Preganjanja vredna korupcija pomembnih posameznikov na ravni EU, nesposobnost voditeljev ali celo občasna upravna neučinkovitost institucij ne morejo omajati potrebe po nenehni izgradnji skupnosti in odtehtati njenih koristi.

Zdrava pamet, ki svetuje skupno dobro nad razdrobljenostjo, pogosto nima edina besede. Štrene včasih pomeša vera v nepreverjene obljube po blaginji, da ne omenimo tudi polpreteklih ali novodobnih ideologij in celo škandalov. Seveda nas prizadene, ko slišimo o predstavnikih Evropskega parlamenta s kovčki umazane katarske gotovine. Ali ko je leta 2020 Evropska komisija prepočasi odgovarjala na pandemijo covida in države članice prepustila lastnim krizam. In še bi lahko naštevali. Vendar preganjanja vredna korupcija pomembnih posameznikov na ravni EU, nesposobnost voditeljev ali celo občasna upravna neučinkovitost institucij ne morejo omajati potrebe po nenehni izgradnji skupnosti in odtehtati njenih koristi.

Krščanska načela evropske integracije

Poglejmo na koristnost mednarodnega članstva za Slovenijo. Državne in privatne institucije so od leta 2004 pridobile evropska strukturna sredstva v vrednosti več milijard evrov. Podjetniki so pridobili dostop do evropskih trgov. Več kot 10.000 slovenskih študentov in raziskovalcev je izkoristilo programe Erazmusovih mednarodnih izmenjav. Sloveniji je koristilo financiranje projektov, kot so energija iz obnovljivih virov ali ravnanje z odpadki – in vsaj v teh pogledih je postala regionalni, če ne celo evropski voditelj.

Medtem ko EU (še manj pa NATO) Cerkvi neposredno finančno ne more ali ne sme pomagati, evropsko pravo ščiti svobodo izražanja in prakticiranja vere ter podpira ohranjanje verske kulturne dediščine.

Tudi slovenska Cerkev je pridobila. Medtem ko EU (še manj pa NATO) Cerkvi neposredno finančno ne more ali ne sme pomagati, evropsko pravo ščiti svobodo izražanja in prakticiranja vere ter podpira ohranjanje verske kulturne dediščine. 

Številni članstvo Slovenije v EU, še bolj pa v NATU, kritizirajo z vidika kulture, družbe, pravičnosti ali celo Cerkve. V nadaljevanju članka se bom osredinil le na slednje, čeprav je celosten kritičen pogled na vsako članstvo dobrodošel.

Določene struje krščanstva so negative do članstva v EU. Trdijo, da je evropska promocija sekularizma in ločitve med Cerkvijo in državo prispevala k upadu vpliva vere na družbo. In da kristjani nimamo dovolj glasu, kar naj bi se še posebej pokazalo ob razpravi o krščanskih koreninah EU. Temu je treba dodati nekaj ozadja.

Ustanovitelji skupnosti, ki jo danes poznamo kot EU, so v projektu evropske integracije videli način za preprečitev ponovitve vojn, ki so pustošile v prvi polovici 20. stoletja, kakor tudi način za spodbujanje miru, demokracije in blaginje. Robert Schuman, Alcide De Gasperi in Konrad Adenauer so se zgledovali po krščansko-demokratskih vrednotah, ki so poudarjale človeško dostojanstvo, solidarnost, subsidiarnost in skupno dobro. Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija so tako ustanove, zgrajene prav na načelih, ki so zakoreninjeni v krščanski družbeni misli.

Papež Janez Pavel II. je bil močan zagovornik evropske integracije in je institucionalno združeno Evropo videl kot pomembno silo za spodbujanje miru in solidarnosti, kakor tudi demokracije, človekovih pravic in pravne države.

Pogleda dveh papežev

Papež Janez Pavel II. je bil močan zagovornik evropske integracije in je institucionalno združeno Evropo videl kot pomembno silo za spodbujanje miru in solidarnosti, kakor tudi demokracije, človekovih pravic in pravne države. Obenem je bil glasen zagovornik krščanske dediščine Evrope in je poudarjal pomen priznavanja in ohranjanja te dediščine v procesu evropske integracije.

Papež Frančišek se je prav tako lotil vprašanja krščanskih korenin EU. Vendar se njegov pogled nekoliko razlikuje od papeža Janeza Pavla II. Čeprav Frančišek priznava pomen krščanstva v evropski kulturni in zgodovinski dediščini, je poudaril potrebo po tem, da je EU odprta in vključujoča za vse verske in kulturne tradicije. V nagovoru Evropskemu parlamentu leta 2014 je pozval k »bolj združeni in učinkoviti Evropi«, ki je »odprta svetu ter potrebam revnih in obrobnih«. Voditelje EU je pozval, naj »oživijo duhovne in moralne vrednote, zaradi katerih je Evropa svetilnik civilizacije«, hkrati pa naj bodo »odprti za prihodnost in za izzive«. Za njegov pristop k razpravi o EU je značilna zavezanost dialogu, sodelovanju in spodbujanju skupnega dobrega. Dokler ni leta 2015 objavil okrožnice Laudato si' (Hvaljen, moj Gospod). Ta enciklika je razmerje med Cerkvijo in EU postavila na novo raven.

V Laudato si' je Frančišek pozval k nujnemu ukrepanju za reševanje okoljskih izzivov, vključno s podnebnimi spremembami, onesnaževanjem in izgubo biotske raznovrstnosti. Zanj sodobni izzivi niso le okoljske narave, ampak imajo pomembne socialne in gospodarske posledice, zlasti za revne in ljudi na robu družbe. Okrožnica je imela pomemben vpliv na svetovno razpravo o podnebnih spremembah, pomagala pa je spodbuditi podporo tudi okoljskim ukrepom v EU. Številni evropski voditelji so okrožnico razumeli kot zgled zaradi poudarka na varstvu okolja in poziva k bolj trajnostnemu in pravičnemu svetu.

Krščanski družbeni nauk najbrž še od časa ustanoviteljev EU ni imel takšnega vpliva na politike EU, kot ga je imel – in ga ima – z zavezanostjo Cerkve k pravičnemu zelenem prehodu.

Od objave Laudato si' je papež še naprej govoril o okoljskih vprašanjih, vključno s svojo poslanico za svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo leta 2019, v kateri je pozval k »ekološkemu spreobrnjenju«, ki vključuje »spremembo srca«. Frančišek tako vpliva na zeleno razpravo v EU, saj pomaga ozaveščati o okoljskih vprašanjih in potrebi po nujnem ukrepanju. Krščanski družbeni nauk najbrž še od časa ustanoviteljev EU ni imel takšnega vpliva na politike EU, kot ga je imel – in ga ima – z zavezanostjo Cerkve k pravičnemu zelenem prehodu. (A o tej temi morda bolj podrobno čez nekaj mesecev, ko bom ekološkemu raziskovalnemu delu prek povezovanja svetovnih okoljskih znanstvenikov posvetil več časa.)

Mislim, da smo lahko veseli in ponosni, da smo poleg narodne samostojnosti pred 33 leti Slovenci podprli tudi pot državljanstva v Evropski uniji.

Koristna referendumska podpora

Referendumska podpora EU in NATU izpred dvajsetih let je Sloveniji v veliki meri koristila. Mislim, da smo lahko veseli in ponosni, da smo poleg narodne samostojnosti pred 33 leti Slovenci podprli tudi pot državljanstva v Evropski uniji. Trenutno vojno stanje v Evropi pa kaže tudi, da podpora NATU ni (bila) odveč. S sodelovanjem z drugimi državami Slovenija dostopa do virov in strokovnega znanja, gradi odpornost in skupnost ter prispeva k globalnim prizadevanjem za doseganje skupnega dobrega.

Pisec je gostujoči profesor na Univerzi Georgetown, Environmental Justice Program, Washington DC, ZDA. Prispevek je bil najprej objavljen v marčni številki Slovenskega časa.

Kupi v trgovini

Globoko ukoreninjen
Filozofija in esejistika
23,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh