Kako se pogovarjati, da bi dosegli želeni učinek in hkrati ohranili etično držo do sogovornika, so se spraševali že v preteklosti, vprašanje pa je še vedno aktualno.

»Človek je družbeno bitje in zato nujno prisiljen v izbiro bolj ali manj dobrega načina sporazumevanja. Dobra komunikacija je naša človeška odgovornost,« je v knjigi Etika komunikacije, izdala jo je založba Družina, zapisal italijanski filozof Adriano Fabris.

Ob knjigi in vprašanjih kaj pomeni dobro komunicirati in čemu etika komunikacije, se je Manica Ferenc pogovarjala s sociologom in publicistom Bernardom Nežmahom, zunanjepolitično novinarko Televizije Slovenija Mojco Širok in piscem spremne besede v slovenski izdaji knjige filozofom dr. Deanom Komelom. Širokova je dejala, da je komunikacija ključna za človeka, da komunicira najprej sam s seboj in potem tudi z drugimi. Zaskrbljena je nad pojavom, da je v današnjem svetu vedno več možnosti komunikacije, kar je verjetno tudi posledica, da vedno manj komuniciramo. Tudi raven komunikacije je vedno bolj nizka. Lepo je opisala tudi, do česar je pripeljala uporaba tvitanja. Opazovala je neko svojo kolegico novinarko, ki se je vsaki dve uri v živo javljala v program, vmes pa je pošiljala tvite. Zanimalo jo je, kako potem sploh pride do informacij.

Nežmah je opisal komuniciranje pri spletnem komentiranju (t. i. forumih). Ti so se hitro izrodili samo še v to, da sodelujoči izrazi svojo misel na čim bolj udaren način. Posameznik se oglasi s »tisoč monologi«. Gre le še za pogovor gluhih. Kot profesor tudi opaža, da mladi s tem, ko strastno sledijo spletnim vsebinam, tako poskušajo doseči družbeni status. Pri tem pa jih šolske vsebine bolj malo zanimajo.

Glede komunikacije je dejal, da je danes to bolj ali manj tržno blago. Velika količina komunikacij ima za slabost, da nam ob tem primanjkuje časa. Človek v poplavi komunikacij nima več časa za komuniciranje s samim seboj. Neskončnost komunikacije povzroča, da prvinskih stikov ni več. Poleg tega, več kot imamo informacij, manj vemo o svetu.

Komel je opisal t. i. znanstveno komuniciranje. Nekoč so se sodelujoči na simpozijih zadržali dalj časa in neko temo predebatirali. Danes nekateri pridejo, preberejo svoje besedilo in takoj odidejo. Spomnil je na stanje t. i. kulturnih revij na Slovenskem (ki jih več ni). Nekoč so bile prostor komuniciranja. Z njimi smo se kot nacija vzpostavljali. Nežmah je dodal, da je beseda občevanje zožena le še na spolni odnos.

Na koncu je Dean Komel citiral Aristotela: Ljudje se ne srečujejo kot živina na paši, ampak zato, da se bodo pogovarjali.

Filozof je knjigo namenil vsem, ne le izbrancem, saj vsi stopa v odnos in komuniciramo. A ne vsi dobro komuniciramo. Zato se moramo vprašati, kakšna je naša komunikacija: dobra ali slaba in kaj z njo povzročamo. Še posebej se morajo o tem spraševati tisti, ki se s komunikacijo ukvarjajo poklicno, saj imajo večjo odgovornost, ker vplivajo na nas: novinarji, oglaševalci, javni organi, politiki ... Za vse velja etika komunikacije, da znamo njihovo komunikacijo presoditi, jo prepoznamo, razumemo in jo lahko kritiziramo.

Foto: Tatjana Splichal

VIDEO: