S predlogom zakona, ki so ga vložili z nekaj več kot 5500 podpisi volivk in volivcev, želijo – kot pravijo sami – neozdravljivo bolnim, ki trpijo, zagotoviti možnost dostojne smrti. Ob tem zatrjujejo, da zakon zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. V društvu Srebrna nit, v okviru katerega je bil predlog zakona spisan, ocenjujejo, da je dejanska možnost zlorabe nična.

A nekatere zdravniške organizacije in komisije ter civilno-družbene organizacije svarijo nasprotno. Morebitna uveljavitev zakona bi med drugim temeljito spremenila poslanstvo zdravnikov, medicinskih sester in drugih delavcev.

Predlogu zakona nasprotujejo v Zdravniški zbornici, Komisiji za medicinsko etiko ter Komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.

Izsiljene želje po smrti se bodo končale z umori bolnikov

Člani vladne Komisije RS za medicinsko etiko so v začetku maja v izjavi za medije soglasno in odločno nasprotovali predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj ocenjujejo, da predlog spremlja visoko etično tveganje. Komisija nemreč dvomi, da se bodo bolniki za prekinitev življenja, čeravno na videz svobodno, vselej odločali brez zunanjih vplivov ali pritiskov. Izsiljene želje po smrti se bodo končale z umori bolnikov, ki jih ne bo mogoče obravnavati kot prostovoljno končanje njihovih življenj, podčrtajo v komisiji.

Vloga zdravnika v procesu

Konec maja se je na predlagani zakon odzvalo tudi vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Njena predsednica dr. Bojana Beović je med drugim poudarila, da zdravniki v povezavi s pomočjo pri končanju življenja razpravljajo zlasti o tem, kje je vloga zdravnika v takem procesu, »bodisi glede na predlagani osnutek zakona bodisi na načelni ravni, saj ne želimo in ne moremo biti kot obveza vpleteni v nekaj, s čimer se tudi strokovno ne strinjamo«. Prav tako se pogovarjajo o opozorilih zdravniške stroke splošni javnosti, kaj vse se lahko v povezavi s tem zakonom zgodi, kajti »ker zdravniki poznamo situacije trpljenja in umiranja, smo dolžni javnost seznaniti z vsemi možnimi odkloni«.

Stiske, zlorabe in pritiski

Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je prav tako v maju predstavila posebno izjavo, ki jo je naslovila »Za kulturo spoštovanja vsakega človeškega življenja«, v kateri je med drugim opozorila na stiske bolnikov, možnost zlorab in prikrite pritiske k predčasnemu končanju življenja. Kot so zapisali v izjavi, človekovega življenja ne »smemo vrednotiti glede na njegovo koristnost, zdravje, sposobnost avtonomnega odločanja ali celo glede na stroške zdravljenja. Vsak človek, ne glede na svoje zdravstveno stanje, ohranja svoje dostojanstvo, ki ga varuje pred tem, da bi kdorkoli lahko posegel v njegovo življenje«.