Z Jonasom Miklavčičem (ukvarja se z umetno inteligenco) in Stjepanom Štivićem (ukvarja se z etičnimi dilemami kiborgizacije) se je pogovarjal Aljaž Krajnc. Vsi sodelujejo pri novem Centru za na človeka osrediščeno umetno inteligenco in etiko novih tehnologij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Dotaknili so se dveh specifičnih problematik: etičnih dilem, ki se postavljajo ob uporabi umetne inteligence in etične dileme kiborgizacije oziroma izpopolnjevanja človeka z mehanskimi vstavki v telo.

Z Jonasom Miklavčičem in Stjepanom Štivićem se je pogovarjal Aljaž Krajnc. FOTO: zajem zaslona

Kaj je umetna inteligenca in kaj kiborgizacija?

Jonas Miklavčič, ki je specializiran za umetno inteligenco, je odgovarjal na vprašanja, kaj je umetna inteligenca, kakšen je bil razvoj umetne inteligence, kje vse se uporablja, kateri so ključni etični problemi in izzivi njene uporabe ter kakšni so glavni cilji novega Centra za na človeka osrediščeno umetno inteligenco in etiko novih tehnologij na TEOF.

Stjepan Štivić, ki je specializiran za kiborgizacijo, je odgovarjal na vprašanja, kaj je kiborgizacija, kakšen je bil njen razvoj, kje vse se uporablja, kateri so ključni etični problemi in izzivi njene uporabe ter kako to, da se na Teološki fakulteti ukvarjajo s problemi etike novih tehnologij.

Zakaj je treba govoriti o umetni inteligenci?

Jonas Miklavčič, mladi raziskovalec na Centru za na človeka osrediščeno umetno inteligenco na Teološki fakulteti, ki trenutno pripravlja doktorat na temo etike umetne inteligence, pojasnjuje, da si umetna inteligenca v zadnjih desetletjih utira pot na vsa področja družbenega življenja.Tudi na področja, ki močno zaznamujejo življenja posameznikov (medicina, ekonomija, nadzor ...). To je torej prvi jasen razlog, saj sistemi umetne inteligence niso uporabljeni več le za igranje šaha in tekmovanja v robotskem nogometu, pač pa imajo resen vpliv na dobrobit ter usodo ljudi.

Morda smo kar dnevno deležni vdora v svojo zasebnost ali tega, da o našem zdravju odločajo sistemi umetne inteligence, pa tega sploh ne vemo. (Jonas Miklavčič)

Drugi razlog je, da tega vpliva pogosto sploh ne vidimo. Dnevno se vsi srečujemo z mnogimi sistemi umetne inteligence, a se tega ne zavedamo, velik del delovanja pametnih telefonov in spleta, na primer, temelji na umetni inteligenci. »Morda smo kar dnevno deležni vdora v svojo zasebnost ali tega, da o našem zdravju odločajo sistemi umetne inteligence, pa tega sploh ne vemo. Če se torej zavemo dejstva, da bo umetna inteligenca v prihodnje vse bolj zaznamovala naša življenja, se zdi, da je odprt diskurz o vplivu, etičnih izzivih in potencialnih posledicah uporabe teh sistemov ključen temelj za vzpostavitev zaupanja vredne umetne inteligence.«

Jonas Miklavčič je govoril o umetni inteligenci. FOTO: zajem zaslona

Kaj je bistvo problematike umetne inteligence?

Bistvo problematike umetne inteligence je po njegovem mnenju predvsem to, da je razvoj tehnologije tako hiter, da ga refleksivna misel o morebitnih resnih posledicah tega razvoja enostavno ne uspe dohajati. »Kot Dedal in Ikar, ki sta izdelala krila za let, katerega posledic se nista uspela v polnosti zavedati pravočasno, se zdi, da tudi sodobna družba z neverjetnim tempom razvija tehnologije, pri katerih še ne moremo dobro oceniti vseh morebitnih posledic njene uporabe.«

Poudarja, da etika umetne inteligence v prvi vrsti opozarja na dejstvo, da to, da smo ljudje sposobni nekaj storiti, še ne pomeni, da je prav, da to tudi storimo. »Etična refleksija tako poskuša postavljati okvir moralne sprejemljivosti implementacije umetne inteligence na področja, ki zaznamujejo človeška življenja, predvsem zato, da čim hitreje omogočimo uporabo sistemov, ki delujejo dobro in etično, ter čim prej prepovemo uporabo sistemov, ki morda ogrožajo človekovo dobrobit, svoboščine ter pravice.«

Na kaj moramo biti pri tej problematiki pozorni?

Po mnenju Jonasa Miklavčiča moramo biti pozorni predvsem na to, o čem sploh govorimo, ko govorimo o umetni inteligenci. Sam izraz »umetna inteligenca« (ki malo sugerira zmožnost zavesti, svobodne volje) ter Hollywood s ponujenimi filmi o tovrstnih temah (med katerimi je mnogo odličnih) sta nam precej zameglila pogled na to, o čem dejansko govorimo, ko govorimo o umetni inteligenci.

»Umetna inteligenca ljudi torej v veliki meri še ne skrbi, ker ne verjamemo, da bodo roboti ušli izpod nadzora in zavzeli svet. Takšnemu apokaliptičnemu scenariju dejansko (še) nismo blizu, a umetna inteligenca v pomembnem smislu že usmerja usodo življenj posameznikov.«

Umetna inteligenca ljudi torej v veliki meri še ne skrbi, ker ne verjamemo, da bodo roboti ušli izpod nadzora in zavzeli svet. (Jonas Miklavčič)

Sistemi umetne inteligence v medicini postavljajo diagnoze, na bankah prosilcu odobrijo ali zavrnejo kredit, odločajo o predčasnem izpustu zapornikov, ocenjujejo teste v šolah in pregledujejo življenjepise kandidatov za novo delovno mesto, filtrirajo in selekcionirajo, katere novice vidimo na spletu, prepoznavajo naše obraze in analizirajo naše navade pri nakupovanju. »Zavedanje, kaj sploh je umetna inteligenca in kje jo danes uporabljamo, se zdi ključen predpogoj za razumevanje vpliva, ki ga ima na naša življenja, tudi v moralnem smislu,« je prepričan Miklavčič.

Znova bomo morali postaviti vprašanja o svobodi, dostojanstvu ...

Stjepan Štivič je dejal, da se bomo s kiborgizacijo morali soočiti predvsem na področju medicine. Postavlja se vprašanje, ali je nekaj zdravljenje ali tehnična nadgradnja človekovega telesa oziroma življenja. Popolnoma jasen odgovor potrebujemo na vprašanje, kakšen status ima človekovo telo. Ali lahko s svojim telesom počnem, kar hočem, in nisem del družbe? Pomembno bo, kdo bo odgovoren za kiborgizacijo. Znova bomo morali postaviti vprašanja o svobodi, dostojanstvu ...

Stjepan Štivić je govoril o kiborgizaciji. FOTO: zajem zaslona

Kako to, da se na Teološki fakulteti ukvarjajo s tem vprašanjem?

Teološka fakulteta se ukvarja s človekom in tem, kar ga presega. Nove tehnologije posegajo na to področje. Nove tehnologije morajo služiti človeku in tako se mora tudi teologija ukvarjati s to temo. Na novem centru na Teološki fakulteti imajo tri cilje: Interdisciplinarni pristop na področje etike, vključevanje širše javnosti v diskurz o novih tehnologijah, ki vplivajo na vse, sodelovanje s podobnimi ustanovami in tudi svetovalna funkcija pri pravnih okvirih.

V razpravi je profesor dr. Robert Petkovšek dejal, da se veseli novega centra na Teološki fakulteti, saj se bo ukvarjal s sodobno etiko. Vprašal se je, kaj človeka dela posameznika. To je telo. In kaj človeka? Inteligenca. Inteligenca človeka odpira v univerzalno razsežnost. Etiko razume kot obrambni zid, čuvaja. Kaj etika čuva? Brani človekovo dostojanstvo. Postavlja se vprašanje, kaj je tu človekovo dostojanstvo?

Maja bodo na Nikodemovih dnevih govorili o umetni inteligenci. Posnetek pogovora je dostopen na YouTube kanalu Teološke fakultete.