Prvo sliko je naredil pri svojih treh letih. Danes obiskuje Fakulteto za vizualne umetnosti in oblikovanje v Kopru, ki deluje v okviru Pedagoške fakultete. Kljub temu da še nima popolnoma začrtane poklicne poti, ve, da bo njegova prihodnost tesno povezana z umetnostjo.

Eric Pibernik se je rodil brez rok, zato večino stvari opravlja z nogami. FOTO: Siniša Kanižaj

Z ustvarjalnostjo nad vsakodnevne izzive

Njegovi bližnji ga opisujejo kot popolnoma funkcionalnega, pravzaprav tako dobro prilagojenega, da mnogi sploh ne opazijo, da se sooča z izzivi, s katerimi se drugi ne. Njegov način življenja je postal povsem običajen in sprejet. Eric je vztrajen, optimističen in predvsem izjemno kreativen. Ima tudi velik smisel za humor, ki mu pomaga v vsakdanjem življenju.

Svoji drugačnosti se je od rojstva naravno prilagodil. Kot pravi, je vse, kar je počel, avtomatsko izvajal z nogami – zlagal kocke, igral igre in se preprosto zabaval s prijatelji. V svojih prvih petih letih ni pomislil, da bi to lahko bilo drugače kot pri drugih otrocih, ki so se igrali z rokami. Zanj ni bilo posebnih izzivov, saj je vse delal instinktivno in brez posebnega učenja gibov.

Protezo za roko je zavrnil

Ericova zgodba o umetnosti se je začela že zelo zgodaj, ko ga je mama, ko je bil star tri leta, peljala v Cankarjev dom na slikarske delavnice. Tam so bili zbrani umetniki, ki so slikali z usti ali nogami, in prav to ga je navdihnilo, da je tudi sam poskusil ustvarjati z nogami. Že pri sedmih letih je postal član društva slikarjev UNSU, ki slikajo z usti ali nogami, z enajstimi leti pa je prejel štipendijo tega društva. Njegovo otroštvo je bilo zaznamovano tudi z rehabilitacijami, saj je veliko časa preživel v Soči. Čeprav so mu poskusili pomagati z uporabo proteze za roko, se je odločil, da je ne bo uporabljal, saj ga je ovirala.

Z iznajdljivostjo in trdim delom gre Eric čez ovire, ki mu jih postavlja življenje. FOTO: Siniša Kanižaj 

V otroštvu se je pogosto soočal s pozornostjo okolice, kar je na začetku težko sprejel. Že kot majhen fant, ko je sodeloval na slikarskih delavnicah, je bil pogosto v središču pozornosti, ko je ustvarjal z nogami. To je bilo zanj sprva nenavadno, a z odraščanjem se je naučil situacijo sprejeti in obvladovati. Zdaj v smehu pove, da se brani s humorjem. Tako se v težkih situacijah rad poheca na svoj račun. Tudi v osnovni in srednji šoli je znal vzpostaviti dobre odnose s sošolci in se, če je bilo treba, obrnil na starejše, da so mu pomagali rešiti težave.

Dejaven na mnogih področjih

Ericovo življenje se ne vrti le okoli umetnosti, dobro se znajde tudi v športu. Že v osnovni šoli se je preizkusil v nogometu, vendar ni čutil, da bi v tej panogi našel svoje mesto. Namesto tega ga je pritegnil hiphop in breakdance, kjer je sodeloval na različnih festivalih in dogodkih. Poleg tega je v srednji šoli obiskoval dramsko šolo v Ljubljani, kjer je pridobil izkušnje z nastopanjem v manjših vlogah v serijah in filmih. Ob koncu osnovne šole se je začel ukvarjati tudi z rolkanjem, hkrati pa v prostem času ustvarja glasbo. Idej za nove izzive mu ne zmanjka, v prihodnje namreč načrtuje tudi učenje borilnih veščin.

Sem iznajdljiv; kar drugi naredijo z rokami, jaz naredim na svoj način. (Eric Pibernik) 

Velikih ovir mu ne predstavljajo niti vsakdanja opravila in obveznosti. Skozi leta je razvil poseben pristop. Ima le eno pravilo oziroma vsakodnevno rutino: »Ko se zjutraj oblačim, zame velja poseben vrstni red, pri tem so nogavice zadnje oblačilo, ki si ga nadenem. Najprej oblečem hlače ali majico in nato nogavice, saj noge uporabim za lažje oblačenje.«

Rdeči zmaj

Eric je prvo sliko ustvaril že pri treh letih in pol. Prelomnica je bil sicer obisk delavnice slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, a dejansko je prva slika nastala že prej. Spominja se, da mu je mama v trgovini kupila majhno igračko – rdečega zmaja, ki ga je prinesel s sabo na delavnico. Tam je z nogami naslikal svojega zmaja. Leta kasneje, ko je našel to sliko, se sprva ni spomnil, kaj ta rdeči zmazek predstavlja, a po razmisleku se je spomnil, da je to njegova prva umetnina – zmaj, ki ga je navdihnil za vstop v svet umetnosti.

Moje najljubše delo je vedno vsaka zadnja slika – tista, ki sem jo ravno naslikal. (Eric Pibernik)

Navdih črpa iz vsakdanjega življenja

Svoj umetniški navdih črpa iz vsakdanjega življenja in narave. Med sprehodi opazuje svet okoli sebe na poseben način, išče drugačne perspektive in prepozna skrite oblike v običajnih predmetih. Domišljija ga vodi k ustvarjanju novih vizij, kjer lahko preoblikuje znane objekte, jim doda posebne lastnosti, kot so oči, ali druge detajle, ki jim dajejo edinstven pomen. Skozi te izkušnje se Ericovo delo razširja, saj se mu zdi pomembno videti tisto, česar drugi morda ne opazijo. Ob vsem tem pa mu ob strani stoji njegova družina in starejša sestra Larisa. Pomagajo mu pri organizaciji njegovih razstav, pri iskanju materialov ter pri prevozu in okvirjanju slik.

Eric študij opravlja z odliko in pravi, da si ne bi mogel izbrati boljšega programa, saj se ta večinoma osredotoča na praktično delo. FOTO: Siniša Kanižaj 

»Raje najprej poskusi«

Eric se zaveda, da se v življenju pogosto znajde pred izzivi, ki zahtevajo prilagodljivost in iznajdljivost. Kadar mu nekdo predlaga nalogo, se v njegovi glavi oblikuje načrt, kako bi jo izvedel na svoj način, kar mu je doslej vedno uspevalo. Prepričan je, da ni vredno obupati, tudi če je naloga na prvi pogled videti zahtevna. Vedno si reče: »Raje najprej poskusi in ugotovil boš, ali ti lahko uspe.«

Čeprav se zaveda, da nekaterih stvari, kot sta igranje košarke ali rokometa, ne more izvajati, je prepričan, da z vztrajnostjo in ustvarjalnostjo lahko premaga mnoge ovire. Na področju vožnje avta pa je naletel na zaplet, saj je treba izpit za vožnjo z nogami opraviti v tujini. Vendar mu je avto uspelo voziti, kar ga je navdušilo in mu dalo nov zagon.

Vsem, ki se morda soočajo z izzivi ali kakršnimi koli prilagoditvami, sporoča, naj nikoli ne obupajo: »Poskusite razviti samozavest, čeprav vem, da je to težko.« Ob tem dodaja: »Vse se da. S trdim delom lahko dosežemo marsikaj. Ob tem pa moramo biti iznajdljivi.« Ericova sporočila so za nas vse velik opomnik, da lahko kljub težavam najdemo pot do sreče in zadovoljstva.