V ponedeljek, 25. marca 2024, je založba Družina v Ljubljani predstavila prevod knjige Érica-Emmanuela Schmitta Jeruzalemski izziv. Manica Ferenc se je o njej pogovarjala z novinarjem, diplomatom in fotografom Milkom Dolinškom ter vodjo Komisariata za Sveto deželo p. Petrom Lavrihom.

Kakšen vtis pustijo svetopisemski kraji na sodobnega obiskovalca?

Kakšno besedilo nastane, ko Sveti sedež pošlje znanega francoskega pisatelja na romanje v Sveto deželo? Kakšen vtis pustijo svetopisemski kraji na sodobnega obiskovalca in duhovnega iskalca? Éric-Emmanuel Schmitt (1960, Lyon) je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V knjigi Ognjena noč (Družina, 2018) je opisal svojo mistično izkušnjo v saharski puščavi. Bog se je dotaknil njegovega srca in začutil je, da ga je Nekdo povlekel iz prepada ter mu podaril življenje. Morda je zato iz Vatikana dobil nenavadno vabilo: da odide v Sveto deželo, obišče svete kraje, se sreča z romarji in domačini, preživi nekaj časa sam v Jeruzalemu ter morda na podlagi romarskega ali popotniškega dnevnika napiše knjigo.

Krščanstvo mu je pokazalo svoj nasmejani vzhodnjaški obraz

Avtor knjige, romar, je najprej sveto deželo (pri)nesel s seboj, na romanje se je dobro pripravil. Potem se je z njo srečal tam. Po obisku Tiberijskega jezera in Kafarnauma se je razveselil Gore blagrov, kjer je odkril nekoliko spregledan vidik krščanstva, ljubezen do narave, hrepenenje po njeni lepoti, lakoto po sreči. Spomnil se je na Frančiška Asiškega. Krščanstvo mu je pokazalo svoj nasmejani vzhodnjaški obraz. Vsi romarski vtisi niso prijetni. V Nazaretu ga je odbila betonska bazilika, tudi velik mozaik in Marijine podobe iz različnih držav ga niso navdušile.

Ob knjigi sta o Sveti deželi govorila Milko Dolinšek in p. Peter Lavrih / I. Ž.

Pred Jeruzalemom – naj ga ljubim ali sovražim?

»Prvič stojim pred Jeruzalemom in ne vem, ali naj ga ljubim ali sovražim. Vsekakor se me močno dotika. Vznemirja me razkorak med predstavo, ki mi jo je dramil, preden sem se srečal z njim, in tem, kar vidim zdaj: kako naj se izpričana Jezusova ljubezen do mesta sklada s to vojaško, neprebojno in negostoljubno trdnjavo?,« je zapisal avtor v knjigi in dodal, da se videz Jeruzalema nikakor ne ujema z njegovim pomenom. Sliši hrup, ne miru. Zaznava napadalnost, ne miline. Čuti nezaupanje, ne zaupanja. »Nemara je Jezus prav zato tako dolgo okleval, preden je stopil vanj.«

Potem obisk v cerkvi Božjega groba, kjer se vije neskončna kolona romarjev, menihi priganjajo in odmerjajo le nekaj trenutkov za postanek ob vznožju oltarja. Vpraša se, zakaj mu je tega treba, kaj sploh počne tam, kljub temu doživi mistično razodetje. V Jeruzalemu se je srečal in nato v knjigi opisal vsa tri velika verska izročila, ki se sklicujejo na Abrahama: židovstvom, krščanstvom in islamom.

Sprehodili po krajih, kjer se je začelo

V Sveto deželo romamo zato, da bi »se sprehodili po krajih, kjer se je vse začelo«. Po Galileji Nazareta in Kafarnauma, krajih, kjer je Jezus odraščal in začel svojo službo oznanjevalca Božjega kraljestva; po Judeji Betlehema in Jeruzalema, kjer je bil rojen in kjer se je sklenilo njegovo zemeljsko potovanje; po vseh teh krajih se je avtor sprehodil kot romar, da bi se z lastnimi rokami dotaknili neoprijemljive skrivnosti krščanstva. Kar je opisal z besedami, ki so se globoko dotaknile tudi papeža Frančiška, kot je zapisal v kratki spremni besedi: »Utelešenje. Bog je z Jezusom postal meso, kosti, glas in kri.«

K temu je papež dodal, da nam Sveta dežela ponuja prav to dragoceno darilo: z lastnimi rokami se lahko prepričamo, da krščanstvo ni nikakršna teorija ali ideologija, marveč izkustveno zgodovinsko dejstvo.

Knjigo Érica-Emmanuela Schmitta Jeruzalemski izziv so predstavili Manica Ferenc, novinar, diplomat in fotograf Milko Dolinšek in vodja Komisariata za Sveto deželo p. Peter Lavrih. FOTO: Ivo Žajdela

Sveta dežela je zemljepis Svetega pisma

Svoje romanje je pisatelj Erik Schmitt zaključil z obiskom papeža Frančiška, ki ga je potrdil v spoznanju, da se ravno v Sveti deželi najlažje prepričamo, da krščanstvo ni nikakršna teorija ali ideologija, marveč izkustvo Boga, ki prihaja med nas in se druži z nami. »Človek je kristjan zato, ker stopi v stik s skrivnostjo, se ji nenehno posveča in se navdihuje pri njej, in ker ga ta stik spremeni.« Sveta dežela je zemljepis Svetega pisma, je Biblija, ki je postavljena na zemljo, na jezero, na goro ...«

Več o avtorju knjige: Marjan Pogačnik, Dotik Jeruzalema, Družina, 23. 4. 2023