Današnji posvet je bil namenjen spreminjanju in prilaganju ukrepov, da zaživimo na način pred marcem 2020. Prav na današnji dan, 15. februarja, so pred dvema letoma v Italiji potrdili prvi primer koronavirusa, ki je kmalu za tem prišel tudi do nas. 

V tem času so se razvila nova zdravila in cepiva. Minister se je zahvalil vsem, ki se še posebej trudijo za preprečevanje epidemije. Ključno pri sproščanju ukrepov je zasedenost bolniških postelj, predvsem na intenzivnih negah. V ospredju je zaščita najranljivejših in preobremenjenost zdravstvenega sistema. 

Najbolj optimistične napovedi naj bi se udejanjile okoli sredine naslednjega meseca. Že v prihodnjih dneh pa nas, če bo predloge odobrila vlada, čaka postopno sproščanje pogoja PCT, ukinjanje testiranja, spremenjeni protokoli na smučiščih, javnih prevoznih sredstvih, v trgovinskih centih in gostinskih lokalih. 

»V prihodnjih dneh lahko številna priporočila tudi udejanjimo,« je dejal minister za zdravje Poklukar. Virus je sicer še vedno med nami, a se neprestano spreminja. 

Bližamo se trenutku, ko bomo lahko živeli kot pred epidemijo, saj se situacija na področju epidemije umirja, so si bili enotni sogovorniki. »Virus močno vpliva na vsa področja življenja, ne samo na področje zdravja,« je dejala Mateja Logar in dodala, da je »čas, da se začnemo pripravljati na to, da se vrnemo v novo normalnost z določeno mero previdnosti in postopnosti.«

Tudi pri sporočanju ukrepov je ključna dobra precepljenost, je poudarila Logarjeva. Na prvem mestu pri sproščanju ukrepov bodo dejavnosti, ki imajo majhno tveganje za okužbo, kot so trgovinska dejavnost, banke, pošte, bencinski servisi. Tam se bo predvidoma odpravil pogoj PCT, ohrani pa se maksimalno številno ljudi v prostoru in preventivni higienski ukrepi: nošenje mask, vzdrževanje razdalje, prezračevanje, razkuževanje rok. 

Spodbuja se tudi delo od doma in kratkotrajen stik. Priporočljivo je, da upoštevamo preprosto načelo: Če smo bolni, moramo ostati doma. 

Trenutno potek epidemije v Sloveniji kaže, da imamo kar precejšno zaščito glede prebolelosti, kar pa je terjalo (pre)velik davek, je poudarila Beovićeva in dodala, da moramo biti pri sproščanju ukrepov previdni. Tudi ona je izpostavila ohranjanje preventivnih higienskih ukrepov, ki nas bodo v prihodnje varovali pred okužbo. 

Epidemični valovi nas še čakajo, vendar jih bomo pričakali bolj izkušeni in z vzdrževanjem imunosti, je poudarila Bojana Beović, ob tem pa se moramo zavedati, da se lahko razmere spet poslabšajo, če ne prej, v jeseni. 

Da lahko v prihodnje dni vstopimo nekoliko bolj optimistično, je dejal tudi Mario Fafangel, ki je poudaril, da precepljenost prebivalstva ni odlična, je pa dobra, kar se odraža tudi v manjšem sprejemanju bolnikov v bolnišnice. V ospredju ostaja preprečevanje hudih potekov bolezni in zaščita najranljivejših. 

Ukinjajo se tudi karantene, saj karantena ni več primerna in smiselna glede na trenutno epidemiološko stanje v Sloveniji. »Če bo vlada te predloge sprejela, od 18. februarja dalje covid-19 ne bo več karantenska bolezen,« je zaključil Fafangel.