V knjigi, uredila jo je Katarina Keber, Epidemije in zdravstvo. Zgodovinski pregled so iz različnih vidikov obravnavane epidemije in nalezljive bolezni, zdravstvene krize ter razvoj zdravstva v obdobjih med srednjim vekom in 20. stoletjem na območju današnje Slovenije in v delu Hrvaške. Besedila na novo vrednotijo dosedanje razumevanje epidemij v slovenskem zgodovinopisju, večplastno dopolnjujejo in izboljšujejo poznavanje tematik iz perspektive socialne zgodovine medicine, nekateri pa zaradi povsem novih spoznanj ter pristopov vzpostavljajo nova izhodišča za prihodnje zgodovinske raziskave epidemij in zdravstva.

Špitali na Slovenskem v srednjem veku

V trinajstih poglavjih so zgodovinarji in umetnostna zgodovinarka predstavili na novo raziskane naslednje vsebine. Miha Kosi je raziskal špitali na Slovenskem v srednjem veku. Mija Oter Gorenčič je preučila kužne slike v srednjeveškem stenskem slikarstvu Slovenije. Vanja Kočevar je osvetlil kužno epidemijo med letoma 1623 in 1627 na Kranjskem na podlagi stanovskega registraturnega protokola. Matjaž Grahornik je prikazal epidemijo kuge na Štajerskem v letih 1679 in 1680. Hrvoje Petrić in Nikola Ostojić sta podala okoljsko-zgodovinske poglede na sanitarni kordon v Vojni krajini. Filip Draženović obravnava bolezen in telo kot metaforo v predmoderni politični misli kranjskega plemiča Franza Alberta Pelzhofferja z začetka 18. stoletja ( v delu Neuentdeckte Staats-Klugheit).

Zdravstvene razmere v Ljubljani med prvo svetovno vojno

Urška Bratož je šla po sledi vpliva epidemije kolere na ostarele (kolera in domet oskrbe v Avstrijskem Primorju). Robert Devetak je prikazal boj proti pelagri na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske. Petra Svoljšak piše o begunstvu in zdravstvu, izzivih prve svetovne vojne (primer Avstro-Ogrske). Iva Milovan Delić je osvetlila starostno oslabelost kot vzrok smrti v Pulju med letoma 1910 in 1915. Mojca Šorn je pod naslovom »Človek pravzaprav ne umrje več, kar zgrudi se in ga ni« predstavila zdravstvene razmere v Ljubljani med prvo svetovno vojno in neposredno po njej. Dunja Dobaja piše o prisotnosti malarije v Sloveniji v obdobju med svetovnima vojnama, Blaž Štangelj pa o začetkih in značilnostih Slovenske centralne vojno partizanske bolnice (SCVPB).

Klemen Jelinčič Boeta: Jews in Slovenia in the Middle Ages

Dr. Klemen Jelinčič Boeta v knjigi Jews in Slovenia in the Middle Ages opisuje srednjeveško judovsko zgodovino Koroške, Štajerske, Kranjske, Goriške, Trsta in slovenske Beneške Istre. Opis začne z antiko, vključno z obravnavo Ogleja, konča pa se z izgonom Judov s Koroške in Štajerske leta 1496 in Kranjske leta 1515. Angleška knjiga je predelana in posodobljena različica knjige Judje na Slovenskem v srednjem veku (Slovenska matica, 2009) in podrobno preučuje vse dosegljive vire in literaturo o njih do danes. Knjiga je nepogrešljiva za vse, ki poskušajo spoznati srednjeveško judovsko zgodovino Jugovzhodnih Alp, Notranje Avstrije in Slovenije.

Napisal je vrsto knjig s področja judovskih študij

 Dr. Klemen Jelinčič Boeta je zaključil študij na univerzah v Tel Avivu in Ljubljani ter napisal vrsto knjig s področja judovskih študij v slovenščini (Kratka zgodovina Judov, Judje na Slovenskem, Judje na Slovenskem v srednjem veku in Uvod v judovstvo, 2009–2010) in akademskih člankov o srednjeveškem življenju Judov v Sloveniji tako v slovenščini kot v angleščini. Napisal je tudi knjige Vzhodne cerkve na kratko (2015), Protestantske cerkve in skupnosti (2018) ter Jeziki in ljudstva Evrope (2021), ki je izšla v slovenski in angleški različici.