Obrata cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v kratkem ni pričakovati. Povpraševanje je v največjih mestih zaradi pomanjkanja novih stanovanj še vedno večje od ponudbe. FOTO: Tatjana Splichal



Lanska marčevska razglasitev epidemije novega koronavirusa in posledično zaustavitev javnega življenja sta močno in odločilno vplivali tudi na dejavnost nepremičninskega trga pri nas. Sprva je bilo normalno nepremičninsko trgovanje onemogočeno lani spomladi zaradi ukrepov v prvem valu epidemije, nato pa še od oktobrske razglasitve drugega vala do prehoda v oranžno fazo februarja letos.

Primerljivo z začetkom krize leta 2008

Trgovanje z nepremičninami se je z lanskim marcem občutno zmanjšalo, saj so bile realizirane domala le prodaje, dogovorjene že pred epidemijo, padec števila realiziranih transakcij z nepremičninami pa je bil primerljiv s tistim ob začetku krize nepremičninskega trga leta 2008.

Začasni podatki

To je razvidno iz Preliminarnega poročila o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020, ki ga je Geodetska uprava RS (GURS) objavila, čeprav vse kupoprodaje nepremičnin, sklenjene lani, še niso evidentirane in podatki še niso obdelani za podrobnejše tržne analize.

Končni podatki bodo objavljeni v rednem letnem poročilu

Je pa na podlagi začasnih podatkov, dostopnih na Portalu množičnega vrednotenja, že možno oceniti vpliv epidemije na promet in cene nepremičnin do konca minulega leta. Končni podatki za leto 2020 bodo objavljeni v rednem letnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu.

Povpraševanje se zaradi epidemije ni zmanjšalo

Ob prenehanju veljavnosti ukrepov za zajezitev epidemije maja lani je začel promet z nepremičninami takoj spet hitro rasti. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se namreč, po podatkih GURS, zaradi epidemije ni zmanjšalo, kupci in prodajalci stanovanjskih hiš in zemljišč za njihovo gradnjo pa so skušali nadoknaditi izpad kupoprodaj v prejšnjih dveh mesecih.

Padec v drugem valu manjši kot v prvem

Število transakcij z nepremičninami med obema valoma je bilo večje kot pred epidemijo in kot v enakem obdobju leta 2019. Čeprav nato oktobrska razglasitev drugega vala ni več tako striktno zaprla javnega življenja, je bilo za štiri mesece spet prepovedano izvajanje terenskih ogledov nepremičnin, kar je vnovič negativno vplivalo na dejavnost nepremičninskega trga, a je bil padec števila transakcij počasnejši in manjši kot v prvem valu.

Cene še nekoliko zrasle

Kot so sporočili z GURS, so lani cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo, kljub epidemiji, še nekoliko zrasle, torej epidemija sama po sebi na cene nepremičnin ter na ponudbo in povpraševanje po njih ni imela večjega vpliva.

Vse posledice še niso vidne

»Vendar pa epidemije še ni konec in se vse njene gospodarske in socialne posledice še niso pokazale. Kdaj se bodo in koliko bo to vplivalo na nepremičninski trg vnaprej, bo odvisno od nadaljnjega razvoja in trajanja epidemije in uspešnosti državnih ukrepov za blaženje posledic,« svarijo na GURS.

Obrata cen v kratkem ni pričakovati

Obrata cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v kratkem ni pričakovati. Povpraševanje je v največjih mestih zaradi pomanjkanja novih stanovanj še vedno večje od ponudbe, spodbujajo pa ga predvsem nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva.

Rast cen zemljišč in stroškov gradnje

Zvišanja obrestnih mer vsaj srednjeročno ni pričakovati, po drugi stani pa pritisk na rast cen novih stanovanjskih nepremičnin na strani ponudbe ustvarjata tudi rast cen zemljišč za njihovo gradnjo in rast stroškov gradnje, predvsem vedno višje cene gradbenega materiala, še sporočajo z GURS.