Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Enkrat še videl bi rad Itako rodno …«

Za vas piše:
T. P. J.
Objava: 24. 07. 2024 / 07:51
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 24.07.2024 / 08:27
»Enkrat še videl bi rad Itako rodno …«
Spominsko ploščo pisatelju Alojzu Rebuli na njegovi domačiji v Šempolaju je blagoslovil župnik Karel Bolčina, vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji. FOTO: Ivan Rampre

»Enkrat še videl bi rad Itako rodno …«

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«

Maša v zahvalo

Z mašo, ki jo je goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli ob somaševanju domačega župnika Karla Bolčine, Boža Rustja in p. Edvarda Kovača daroval v šempolajski cerkvi, se je prireditev začela tam, kjer se je ob krstnem kamnu začela Rebulova pot v svet. V pridigi je goriški nadškof besede starozaveznega preroka Jeremija o slabih voditeljih povezal z resničnostjo prostora-časa, v katerega se je v času med obema vojnama rodil Rebula. Dogodki v mladosti so nekoliko omajali njegovo zaupanje v Božjo pravičnost in pretresli njegovo krščansko osebnost. A neutrudni iskalec smisla, mož vere, krščanski intelektualec, pronicljiv mislec je v sebi poglabljal spoznanje Boga in motril človeka. »Alojz Rebula je svojo vero tako izpilil, tako poglobil, tako pojasnil, da je sam postal vzor in učitelj,« je dejal Redaelli.

Šempolajski vitez

Maši je sledilo odkritje spominske plošče pisatelju na Rebulovi domačiji »pri Vitezovih«. Tomaž Simčič, pre...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh