»Enkrat še videl bi rad Itako rodno …«
»Enkrat še videl bi rad Itako rodno …«
Maša v zahvalo
Z mašo, ki jo je goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli ob somaševanju domačega župnika Karla Bolčine, Boža Rustja in p. Edvarda Kovača daroval v šempolajski cerkvi, se je prireditev začela tam, kjer se je ob krstnem kamnu začela Rebulova pot v svet. V pridigi je goriški nadškof besede starozaveznega preroka Jeremija o slabih voditeljih povezal z resničnostjo prostora-časa, v katerega se je v času med obema vojnama rodil Rebula. Dogodki v mladosti so nekoliko omajali njegovo zaupanje v Božjo pravičnost in pretresli njegovo krščansko osebnost. A neutrudni iskalec smisla, mož vere, krščanski intelektualec, pronicljiv mislec je v sebi poglabljal spoznanje Boga in motril človeka. »Alojz Rebula je svojo vero tako izpilil, tako poglobil, tako pojasnil, da je sam postal vzor in učitelj,« je dejal Redaelli.
Šempolajski vitez
Maši je sledilo odkritje spominske plošče pisatelju na Rebulovi domačiji »pri Vitezovih«. Tomaž Simčič, pre...