Maša v zahvalo

Z mašo, ki jo je goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli ob somaševanju domačega župnika Karla Bočine, Boža Rustja in p. Edvarda Kovača daroval v šempolajski cerkvi, se je prireditev začela tam, kjer se je ob krstnem kamnu začela Rebulova pot v svet. 

Mašo zadušnico za pisatelja Alojza Rebule ob 100-letnici njegovega rojstva je v šempolajski cerkvi daroval goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Radaelli. FOTO: Ivan Rampre

V pridigi je goriški nadškof besede starozaveznega preroka Jeremija o slabih voditeljih povezal z resničnostjo prostora-časa, v katerega se je v času med obema vojnama rodil Rebula. Dogodki v mladosti so nekoliko omajali njegovo zaupanje v božjo pravičnost in pretresli njegovo krščansko osebnost. A neutrudni iskalec smisla, mož vere, krščanski intelektualec, pronicljiv mislec je v sebi poglabljal spoznanje Boga in motril človeka. »Alojz Rebula je svojo vero tako izpilil, tako poglobil, tako pojasnil, da je sam postal vzor in učitelj,« je dejal Redaelli.

Celotna pridiga goriškega nadškofa msgr. Carla Roberta Marie Redaellija.pdf

Maša zadušnica v šempolajski cerkvi. FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

Šempolajski vitez

Iz cerkve so se navzoči za Ariadnino nitjo, ki so jo odvijali otroci, večinoma Rebulovi potomci, odpravili do bližnje Rebulove domačije »pri Vitezovih«.

Otroci so z Ariadnino nitjo udeležence slovesnosti izpred cerkve povedli do drugih prizorišč. FOTO: Jože Potrpin

Pred odkritjem spominske plošče je Tomaž Simčič orisal življenjsko pot Alojza Rebule, stebra slovenske narodne skupnosti, predvsem njegovo delovanje na kulturnem in vzgojnem področju. 

Goste je uvodoma pozdravil Tomaž Simčič, predsednik Slovenske prosvete, ki je dogodek organizirala v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. FOTO: Jože Potrpin

Zaveden Slovenec in pokončen človek, ki ga je obdajala močna krščanska vera, ostaja velikan v zamejstvu, Sloveniji in svetu. O Rebuli in njegovem veličastnem literarnem, duhovnem in intelektualnem opusu je nato spregovorila Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Šempolajski župnik Karel Bolčina je pred odkritjem blagoslovil ploščo in se zahvalil za velike prednike. Ploščo je nato odkrila pisateljeva sestra Ivanka.

Rebulove sestre Ivanka, Cvetka in Marija ob odkritju spominske plošče pisatelju. FOTO: Ivan Rampre

Dogodka so se udeležili številni vidni predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje. FOTO: Jože Potrpin

Rod kulturnikov

Po Šempolajski glavni ulici so se udeleženci, med njimi številni vidni predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje, ob zvenu Rebulovih besed napotili na ploščad pred šempolajsko osnovno šolo, kjer se je v večernem mraku začel kulturni program.

Kulturni program na ploščadi pred šempolajsko šolo sta povezovala igralca Marinka Počkaj in Andrej Pisa. FOTO: Jože Potrpin

Glasbeno-gledališki spektakel so sooblikovali Združeni moški pevski zbor Fantje izpod grmade in Vihar z dirigentom Bogdanom Kraljem, inštrumentalno-vokalna skupina Violoncelli itineranti, violinist Črtomir Šiškovič in harfistka Simona Mallozzi, in igralca Marinka Počkaj in Andrej Pisani, ki sta program tudi povezovala.

Ustvarjalci glasbeno-gledališkega programa večera, ki je potekal na ploščadi pred šempolajsko šolo. FOTO: Jože Potrpin

Svetilnik demokracije in slovenske državnosti

Slavnostni govornik Borut Pahor, nekdanji predsednik Republike Slovenije, ki je Alojzu Rebuli prvič še v svojih dijaških letih prisluhnil v Dragi, leta 2014 pa je akademika Rebulo kot državni predsednik odlikoval z zlatim redom zasluge, je v govoru izpostavil njegovo zavezanost slovenstvu.

Nekdanji predsednik države Borut Pahor med govorom. FOTO: Ivan Rampre

»Domača beseda je življenju dajala vrednost, z njo je, ponosen na svojo slovensko identiteto, izražal poštenost do bivanja in življenja,« je besede kardinala msgr. dr. Franca Rodeta, s katerim sta 22. avgusta 2021 odkrila Rebulov doprsni kip v Loki pri Zidanem mostu, citiral Pahor. Poudaril je ne le njegov pisateljski lik, temveč tudi njegovo vlogo svetilnika demokracije in slovenske državnosti, ki je v nenaklonjenih jima časih »videl čez ter Slovencem kazal smer in jim dajal pogum«. Z vzpostavitvijo slovenske državnosti se narodno vprašanje seveda ni končalo. Leta 2015 je akademik Rebula ob prejemu naziva Državljan Evrope izrazil upanje, da bo Slovenija ohranila dušo, ki je Evropska.

FOTO: Jože Potrpin

»Brez njega ne bi bili to, kar smo«

O svojem velikem vzorniku so na video posnetku spregovorili književni ustvarjalci senatorka Tatjana Rojc, Miroslav Košuta, Marij Čuk, Majda Artač, Miran Košuta, Vilma Purič in Dušan Jelinčič. Med posameznimi spominjanji so zazvenele pesmi pisateljeve življenjske sopotnice Zore Tavčar v uglasbitvi Andreje Možina in izvedbi skupine Violoncelli itineranti. 

Članice skupine Violoncelli itineranti. FOTO: Jože Potrpin

Pred Štalco v Šempolaju je v sklepnem delu večera zazvenela slovenska pesem v izvedbi združenega pevskega zbora Fantje izpod Grmade in Vihar z dirigentom Bogdanom Kraljem. FOTO: Jože Potrpin

Kulturno-umetniški program, ki je potekal po zamisli, scenariju in režiji dr. Maje Lapornik, so sooblikovali večinoma Rebulovi nekdanji dijaki. Njihovo hvaležnost nepozabnemu profesorju povzema misel: »Brez njega ne bi bili to, kar smo.« Zavezanost jeziku, ki ga je dojemal kot »življenje sámo«, neutrudno zasledovanje resnice in smisla pa ob njegovih številnih objavljenih in še neobjavljenih delih ostajajo dragocena zapuščina prihodnjim rodovom.

O Alojzu Rebuli so povedali:

Alenka Rebula Tuta

»Ko se ga spominjam kot hčerka, ga pogrešam. Lepo pa je videti, koliko ljudi je dejansko on oblikoval. Zavedam se tudi, da je s tem, kar je delal vse življenje, pomagal graditi samostojno Slovenijo. Kljub temu, da je bil zelo kritičen, je imel neizmerno rad narod, naravo, svojo domovino.«

Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu

»Profesor je bil zame in za celotne generacije njegovih dijakov vzornik. Naučil nas je razmišljanja, kritične misli, naučil nas je, kaj pomeni biti Slovenec in predvsem, kaj pomeni biti človek. Iz teh ključnih stvari smo rasli in se razvijali, postali v malem to, kar smo.«

Tomaž Simčič, predsednik Slovenske prosvete

»Poleg dogodkov, kakršen je bil nocojšnji večer, ki na enkraten način pričarajo prisotnost pomembne osebnosti, je potrebno, da ne pozabimo, da moramo to stalno gojiti: stalno prebirati, študirati, poglabljati in si zastavljati temeljna vprašanja, kot si jih je zastavljal tudi Alojz Rebula.«

Miroslav Košuta, pesnik, pisatelj, dramatik

»Z Rebulo sva se pobliže spoznala, ko sem ga moral nekoč za založbo Lipa osebno obiskat na Opčinah. Kljub temu, da se politično nisva strinjala in da tudi versko nisva bila uglašena, sva okoli sebe videla čedalje več skupnega terena. Rebula je bil spoštljiv človek, skrben profesor; iz dneva v dan sva postajala vse bolj prijatelja.«