Znana je tudi kot Mati Trikrat Čudovita, Kraljica in Zmagovalka iz Schoenstatta, krajše Mater Ter Admirabilis ali MTA. Kronal jo je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Program srečanja pa je delo schoenstattske marijine sestre Ramone Schneider. 

Kaj je apostolsko gibanje Schoenstatt

Schoenstatt je apostolsko katoliško gibanje, ki ga je 18. oktobra leta 1914 ustanovil pater palotinec Joseph Kentenich. Ime gibanja izhaja iz kraja Schoenstatt blizu Koblenza v Nemčiji, kjer se je vse začelo. Začetek gibanja se je zgodil v mali kapelici, ki se sedaj imenuje Prasvetišče. Po vzoru tega Marijinega svetišča so v več kot 90 državah sveta, predvsem v Evropi, Južni Ameriki in Indiji, izdelali preko 200 natančnih kopij te kapelice. Na oltarju vseh je replika originalne Marijine podobe z Jezusom. Prasvetišče je središče nenehno rastoče družine Schoenstatt. Ob 100-letnici gibanja leta 2014 je bila na mali šmaren 8. septembra s posebnim pismom papeža Frančiška okronana tudi za Kraljico nove evangelizacije Evrope.

Osnovni poudarek schoenstattskega gibanja je 'Zaveza ljubezni' z Božjo Materjo.

Znotraj gibanja obstaja več skupnosti, ki vključujejo duhovnike, redovnice, laike, družine, mlade, samske osebe in apostolske skupine. Posamezna skupnost ima lasten način življenja in delovanja, vendar jih povezujeta ista duhovnost in poslanstvo.

Osnovni poudarek gibanja je 'Zaveza ljubezni' z Božjo Materjo. Posameznik Mariji izroči svoje življenje, da bi v Njenih rokah postalo orodje za rešitev duš grešnikov. Vse trenutke dneva izroča kot žrtve v Vrč, iz katerega jih Božja Mati deli kot milosti ljudem vsega sveta. Marija posamezniku, ki z Njo sklene Zavezo ljubezni, nakloni svojo materinsko skrb in varstvo ter ga vzgaja in vodi. Od tu vzklik: 'Nič brez Tebe Božja Mati, ničesar ne brez nas'.

Vsak 18. dan meseca se člani gibanja zberejo ob Mariji v Njenih kapelah in svetiščih, preberejo Pismo Zaveze in skupaj obnovijo Zavezo ljubezni.

Leta 1958 se je v Braziliji po diakonu in družinskem očetu Joaou Luizu Pozzobonu začelo gibanje Marije Romarice, ki je po letu 2009 zaživelo tudi v Sloveniji. Gospod Pozzobon je Marijino podobo Auksiliar, težko 11 kg, največ na ramenih nosil po družinskih hišah, šolah, zavodih ustanovah, zaporih, … več kot 40 let, ter z njo prepotoval več kot 140.000 kilometrov. Po preteku prvih petih let potovanj s podobo jo je kronal s krono, v katero je vdelal pet dragih kamnov. Za vsako nadaljnje leto apostolata je kroni dodal nov dragocen kamen.

Marijine podobe v obliki pomanjšane silhuete Prasvetišča krožijo v posameznih zaključenih krogih, ki jih tvori deset družin ali posameznikov. Taka skupina se imenuje romarski krog. V vsakem domu se Marijina podoba praviloma zadržuje tri dni, potem obišče naslednji dom. Nemška schoenstattska skupnost vsak mesec izda publikacijo na dvanajstih straneh, ki smo jo v Sloveniji poimenovali Pismo Zaveze. Uporabimo samo del nemškega Pisma Zaveze z doktrinarno vsebino. Vsak 18. dan meseca se člani gibanja zberemo ob Mariji v Njenih kapelah in svetiščih, preberemo Pismo Zaveze in skupaj obnovimo Zavezo ljubezni.

V farni cerkvi svetega Jurija župnije Stari trg pri Ložu smo 31. avgusta ob 10. uri dopoldne začeli že 11. srečanje z Marijo Romarico. Srečanja se je poleg članov gibanja udeležil tudi ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar in schoenstattska Marijina sestra Ramona Schneider.

Schoenstattska Marija Romarica. FOTO: Marjana Perkovič

Kronanje Marijine podobe iz Schoenstatta

Po vzoru ustanovitelja schoenstattskega gibanja patra Kentenicha, ki je v težkih časih za gibanje ali za Cerkev kronal Marijine podobe, smo se člani gibanja odločili, da ga v tem dejanju posnema tudi slovenska schoenstattska družina. Za to slovesnost smo se leto in pol pripravljali z dnevnimi molitvami in premišljevanjem besedil patra Kentenicha. Pred samim kronanjem smo imeli uro in pol trajajočo molitveno pripravo, ki nas je popeljala skozi stoletja vere božjega ljudstva, da je Marija zares Božja Mati in Kraljica.

Škof Šuštar je med molitvijo okronal Marijino podobo.

Molitveno uro je zaključil škof msgr. dr. Franc Šuštar z besedami patra Kentenicha: »Božja Mati Marija, sprejmi našo veliko prošnjo! Božja Mati, dovoli, da Te sedaj kronamo!« in še: »Božja Mati, kronamo Te za Veliko Kraljico schoenstattskega kraljestva in se Ti dajemo popolnoma na razpolago! Žezlo kraljevanj nad nami si sedaj sprejela v svoje roke. Zaupamo Ti, da boš rešila schoenstattsko družino pred velikimi nevarnostmi današnjega časa. Kraljica in Zmagovalka Schoenstatta, kraljica slovenske schoenstattske družine. Varuj našo domovino Slovenijo. Naša Mati Trikrat Čudovita, Kraljica in Zmagovalka iz Schoenstatta, Kraljica naše slovenske schoenstattske družine. Blagoslavljaj, vzgajaj in spremljaj vse, ki prihajajo v stik s Tvojo podobo in vse, ki Te sprejemajo v znamenju svetišč Marije Romarice. Blagoslovi nas in vse svet. Amen!« Med to molitvijo je namestil krono na Marijino glavo na podobi.

Mašna daritev

Ob 12. se uri se je začela sveta maša. Homilija msgr. dr. Franca Šuštarja je bila uglašena na evangelij dneva, ki je govoril o talentih, ki jih je gospodar razdelil svojim služabnikom, vsakemu po njegovih zmožnostih, in odpotoval. Gospod škof nas je spodbujal h konkretni uporabi talentov, ki smo jih prejel od Najvišjega, da tako izpolnimo vsak svoje poslanstvo na tem svetu. S kronanjem Božje Matere za Kraljico slovenske schoenstattske družine pa naj se bolj zavedamo, da imamo z Njo pri Bogu mogočno in zvesto priprošnjico, ki nam vedno stoji ob strani. Ponesimo to sporočilo domov in ostanimo zvesti medsebojni Zavezi.

Ob koncu svete maše je škof Šuštar blagoslovil podobe Marij Romaric, ki so jih ljudje prinesli iz svojih okolij in jih že pred začetkom slovesnosti položili pred oltar.

Ob koncu svete maše je gospod škof blagoslovil podobe Marij Romaric, ki so jih ljudje prinesli iz svojih okolij in jih že pred začetkom slovesnosti položili pred oltar. Gospod škof je blagoslovil tudi zbrano občestvo, ki je napolnilo vse klopi v cerkvi.

Maši je sledila zahvala zaslužnim za izvedbo srečanja. Avtor tega zapisa je ob tem poudaril, da se je v življenju vedno potrebno zahvaljevati. K temu nas spodbujata tako sveti Pavel v 1Tes 5,18, kakor v današnjih dneh papež Frančišek. Po zaključku slovesnosti v cerkvi je sledilo prijetno druženje ob hrani in pijači.