Prvi dan novega šolskega leta je bil v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano posebej slovesen, saj je apostolski administrator ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan sedem let po odločitvi gospodarskega sveta in tri leta leta po blagoslovitvi temeljnega kamna blagoslovil novo zavodsko stavbo, v kateri odslej domujeta Osnovna šola Alojzija Šuštarja (trenutno jo obiskuje 400 otrok, ciljna “kapaciteta” pa je 450 otrok) in vrtec Dobrega pastirja z 80 varovanci.

Odprtje 10.000 kvadratnih metrov uporabnih površin v stavbi, ki smo si jo novinarji lahko ogledali že v petek, pomeni veliko pridobitev ne le za zavod, temveč za celotno slovensko družbo, je bila predvsem priložnost za veselje in hvaležnost. To je bila tudi rdeča nit slavnostnega govora direktorja Zavoda sv. Stanislava dr. Romana Globokarja, ki ga v nadaljevanju objavljamo celoti.

Danes je velik dan za naš zavod, za našo nadškofijo in za vso Slovenijo. Je dan veselja in praznovanja! Veseli smo, da bomo odprli nove prostore Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja!

Pred tremi leti smo blagoslovili temeljni kamen nove zgradbe in v tem času nam je uspelo dokončati vse potrebno, da bo odslej lahko okrog 450 učencev in 80 vrtčevskih otrok domovalo v teh čudovitih prostorih.

Hvala ljubljanski nadškofiji, ki je zagotovila finančna sredstva za izgradnjo novih prostorov. Hvala škofu Anton Jamniku za začetni zagon in podporo. Hvala nadškofu Alojzu Uranu, ki je sprejel odločitev, da se gradijo novi prostori. Hvala nadškofu Antonu Stresu za blagoslov temeljnega kamna in odločitev, da nadaljujemo začeta dela. Hvala škofu Andreju Glavanu za zagotovitev sredstev za dokončanje del. Hvala Gospodarskemu svetu ljubljanske nadškofije, vodstvu Nadškofijske gospodarske uprave in Nadzornemu svetu Zavoda sv. Stanislava za naklonjenost našemu skupnemu projektu. Prepričan sem, da je nadškofija vložila svoja sredstva v najboljšo možno naložbo za prihodnost: v vzgojo in izobraževanje otrok in mladih. Ta naložba je daljnoročna, a sadovi prav gotovo bodo. In prvi sadovi se že kažejo.

Posebno priznanje izrekam arhitektom, arhitekturnemu biroju Studio Ur.a.d. iz Nove Gorice, pod vodstvom odgovornega arhitekta Klemena Pavlina. Skupaj z njim so stavbo načrtovali še Mojca Magajne, Boštjan Kikelj in Tomaž Faganeli. Ob bok veličastne stavbe Josipa Vancaša iz začetka 20. stoletja vam je uspelo umestiti čudovito moderno zgradbo, ki se lepo sklada z osnovnimi potezami stare stavbe, hkrati pa na nov način odraža ustvarjalnega in odprtega duha naše vzgojno-izobraževalne ustanove. Značaj nove šole ni tog in institucionalen, ampak predstavlja spodbudno okolje za celovito osebnostno rast. Prostori šole in vrtca so zliti z naravnim okoljem, transparentni, svetli in omogočajo izredno fleksibilnost pri izvedbi pedagoških dejavnosti. Dragi arhitekti, priznam, da ste presegli moja pričakovanja. Čestitam tudi umesntiku jezutu Robertu Dolinarju, ki je oblikoval kapelo Dobrega pastrija, ki predstavlja duhovno središče nove zgradbe.

Priznanje in čestitke tudi vsem izvajalcem del za kakovostno opravljeno delo. Vsa dela so opravila slovenska podjetja. Prepričan sem, da ste tudi vi zelo ponosni na končno podobo naše šole in vrtca. Za usklajevanje del se najprej zahvaljujem gospodu Matjažu Hafnerju, ki je z izredno natančnostjo in skrbnostjo koordiniral prvo fazo izgradnje, in gospodu Andreju Jerebu, ki je z mirnim in preudarnim vodenjem usklajeval zelo raznovrstna opravila v drugem delu projekta. Prav posebna zahvala pa gre našemu ekonomu gospodu Tonetu Homarju, ki je vseskozi skrbno bdel nad vsem dogajanjem in vse svoje moči vložil v to, da bi bila dela opravljena kakovostno in pravočasno. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim sodelavcem v našem zavodu, še posebej ravnateljici gospe Marini Rugelj, ki je s svojimi idejami v marsičem dala novim prostorom poseben pečat.

Hvala članom organizacijskih odborov za pripravo osnovne šole in vrtca, ki ste našima najmlajšima enotama dali vsebinsko podlago. Danes lahko na otipljiv način vidite sadove vaših snovanj.

Hvala vsem staršem za zaupanje, vsem dobrotnikom za vsestransko gmotno in duhovno podporo pri naših prizadevanjih, da oblikujemo kakovosten prostor za celovito osebnostno rast otrok in mladih. Hvala vsem odgovornim na ministrstvu in mestni občini Ljubljana, s katerimi smo v tem času priprave zelo dobro sodelovali.

Z današnjim dnem Zavod sv. Stanislava postaja prostor celostne vzgoje in izobraževanja od vrtca do konca srednje šole. S tem nadgrajujemo vizijo, ki jo je za to ustanovo na začetku 20. stoletja začrtal njen ustanovitelj škof Anton Bonaventura Jeglič. Jeglič je večkrat poudarjal, da mora šola poskrbeti za široko znanje in za plemenitost duha. Samo ustvarjalne, razgledane in plemenite osebnosti bodo lahko ustvarjale boljšo in pravičnejšo družbo.

Zgodovina našega zavoda je prežeta z marsikatero grenko izkušnjo. Globoke rane so pustile tragične izkušnje prve in še posebej druge svetovne vojne. Prepričan sem, da prav trpljenje mnogih nedolžnih ljudi na tem mestu rojeva bogate sadove za današnje rodove otrok in mladih. Preteklim rodovom moramo biti hvaležni, da lahko živimo v miru in blagostanju. Hkrati pa si moramo z vsemi močmi prizadevati, da se podobne grozote ne bi nikoli več ponovile. V teh prostorih, ki so doživeli toliko trpljenja, želimo danes vzgojiti otroke in mlade v odprte, razumevajoče, sočutne in plemenite ljudi, ki bodo prispevali k izgradnji nove slovenske družbe, ki bo presegla stare delitve in bo zaživela na nov in bolj sproščen način.

Pri naših prizadevanjih nam kot svetilnik sveti nadškof Alojzij Šuštar, ki je bil v teh prostorih v letih od 1932 do 1940 dijak Škofijske klasične gimnazije. V letih po osamosvojitvi je bil tisti, ki je dokončno sprejel odločitev, da se na tem mestu obnovi vzgojno-izobraževalna dejavnost, in je 31. avgusta leta 1993 tudi odprl in blagoslovil obnovljene prostore našega zavoda. Po upokojitvi pa je od leta 1997 do svoje smrti 29. junija 2007 bival pri nas in bil zgled molitve in človeške dobrote.

Nadškof Šuštar je pomembna zgodovinska osebnost iz časa demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Bil je preudaren pastir, človek globoke osebne vere, odprt do vseh ljudi, demokratičen, vedno pripravljen na dialog, izredno čuteč do ljudi v stiski. Zelo si je prizadeval za spravo in moralno prerojenje našega naroda. Poudarjal je pomen vzgoje za izgradnjo boljše prihodnosti. V enem od svojih govorov je dejal: »Kjer človek v skupnosti doživlja moralne vrednote, dobroto in ljubezen, dobi najboljšo podlago za življenje.« Vsi zaposleni v našem zavodu si bomo po svojih najboljših močeh prizadevali, da bi po zgledu nadškofa Šuštarja spodbujali vsakega otroka in najstnika, da bi v polnosti uresničil svoje osebne talente, da bi bil odprt in spoštljiv do drugih ter bi si skupaj njimi prizadeval za boljši in pravičnejši svet. Odprti smo za vse, ki sprejemajo koncept celostne vzgoje, ki spodbuja intelektualni, čustveni, socialni, telesni, moralni in duhovni razvoj posameznika. Zato novi prostori niso pridobitev samo za katoliško Cerkev, ampak tudi za širšo družbo. Z vlaganjem v šolstvo Cerkev pomembno prispeva k skupni blaginji naše države, in, upajmo, k svetlejši prihodnosti naše celotne skupnosti. Zato se lahko ob odprtju novih prostorov z nami veselijo prav vsi državljani.

Prisrčno dobrodošlico izrekam tudi učencem in učiteljem zasebne Osnovne šole Montessori in javne Osnovne šole Vide Pregarc, ki boste v tem šolskem letu gostovali v naših prostorih. Želim vam, da bi se med nami dobro počutili in da bi lepo sodelovali.

Dragi učenci in učitelji Osnovne šole Alojzija Šuštarja, dragi otroci in vzgojiteljice Vrtca Dobrega pastirja – danes boste tem prostorom vdihnili dušo, vanje boste prinesli življenje, barvitost, navdušenje, igrivost, vedoželjnost, prijateljske vezi, ustvarjalni naboj. Želim vam, da bi v teh prostorih zrasli v razgledane, poštene in odgovorne ljudi.

Nove prostore šole in vrtca je v navzočnosti kardinala Franca Rodeta, apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza, upokojenega nadškofa Alojza Urana, pomožnega škofa Antona Jamnika, številnih duhovnikov, redovnikov in redovnic, predstavnikov ljubljanskih mestnih oblasti, »sosednje« Slovenske vojske, političnega življenja, dobrotnikov in prijateljev Zavoda sv. Stanislava predvsem pa otrok in njihovih staršev blagoslovil škof Andrej Glavan. Zidava je končana, »zdaj pa je naloga vas pedagogov, vzgojiteljev in učencev, da v te prostore vdihnete Duha, za celostno in duhovno rast v medsebojni povezanosti in solidarnosti ter zdravi tekmovalnosti. Bodite trden zgled otrokom, vzgajajte jih z znanjem, besedo in z zgledom. Imejte pred seboj jasno vizijo in te mlade jasno peljite po začrtani poti,« je dejal škof Glavan.

Ta šola je po škofovih besedah »dokaz, da se Cerkev, naša nadškofija v okviru možnosti zaveda, da je katoliško šolstvo ena od temeljnih dejavnosti, na katerih se kasneje gradi pastorala, ker gre za vzgojo nosilcev te pastorale. Vlaganje v šolstvo je tudi nesebični prispevek Cerkve k skupnemu dobremu naše družbe. Otroke, mlade generacije, želimo pripraviti na odgovorno življenje v družbi in si prizadevamo, da bi jim privzgojili tiste vrednote, iz katerih bo rastla svetlejša prihodnost slovenskega naroda.«



Pred odprtjem novih prostorov je škof Glavan v šentviški župnijski cerkvi vodil somaševanje ob začetku šolskega leta na Škofijski klasični gimnaziji. V nagovoru med mašo je zbranim med drugim dejal:

Počitnice so za vami, spet se bodo odprla vrata naših šol. Pred vami so novi izzivi, nova znanja, uspehi, nova prijateljstva pa tudi skrbi in napori. Življenje pač ni le praznik, je delovni dan. Vsem dijakom, profesorjem in vzgojiteljem želim srečno in uspešno novo šolsko leto ter obilo razsvetljenja Svetega Duha, ki naj vas spremlja in podpira pri učenju in vzgoji.

Naj bodo srca mladih rodovitna zemlja, profesorji, vzgojitelji in starši pa sejalci dobrih, žlahtnih semen celostne vzgoje. Zavedajmo se Pavlove misli: »Nič ni tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ……. ampak tisti, ki daje rast, Bog.« Zato se držimo pravila: »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« Zato začenjamo šolsko leto z evharistijo in prošnjo k Svetemu Duhu.

Dragi mladi. Bodite odprti za resnico, naj vas preveva kritična misel, ki ima pomembno vlogo pri celostnem intelektualnem, osebnostnem in duhovnem dozorevanju. Nadgradite vzgojo, ki so vam jo dali starši, s samovzgojo in znanji, ki vam bodo odprla nova obzorja.

Tu v škofovih zavodih bo zdaj zaživela sredi Slovenije ena redkih vzgojnih in izobraževalnih oaz sredi širnega slovenskega prostora, z drugačnim šolskim konceptom, oaza, kjer se izobraževanje oz. intelektualna formacija povezuje z vzgojo v celostno rast. V tej oazi bo potekal celostni proces oblikovanja mladih src. Od vrtca preko osnovne šole, do maturitetne zrelosti, ko mlad človek doseže možnost za univerzitetno poklicno in znanstveno izobraževanje in ustvarjanje.

Gotovo je potrebno, da se v šoli veliko naučimo. Ta možnost je dana ob vrhunski opremi obeh šol. Raziskujmo zakone narave in družbe, da bi se usposobili za poklice, ki bodo prispevali k izgradnji bolj humane družbe. A hkrati imate v teh šolah priložnost, da boste oblikovali svoje osebnosti in odkrivali smisel življenja. Pri verskem pouku in pri drugih predmetih boste lahko iskali in našli odgovore na temeljna vprašanja, ki si jih zastavlja vsak normalen človek: Od kod prihajam, kaj sem in kam grem? Hkrati pa boste lahko usmerjali svoje korake k polnemu življenju, ki se oplaja ob žlahtni kulturi, umetnosti, zlasti glasbi, in gradili poštene, odprte medsebojne odnose.

Da, celostna vzgoja je prednost in bogastvo katoliških šol. Pomaga nam onkraj fizičnega sveta zaznavati še svet vrednot. Že znameniti Einstein, avtor relativnostne teorije, ki je postala eden od postulatov moderne znanosti, in za njim dolga plejada znanstvenikov, je zapisal: »Motijo se tisti, ki mislijo, da človek lahko shaja brez vere, umetnosti in filozofije. Religija, umetnost in znanost so veje enega drevesa. So edino, kar določa in osmišlja človeka in življenje.«

Celostna vzgoja omogoča zlasti proces, kjer so klasične humanistične vrednote integrirane in obogatene z evangeljsko vizijo sveta in človeka. Krščanski humanizem temelji na pojmovanju človeka, ki je pred Bogom odgovoren za talente, ki jih je od njega prejel in je dolžan, da jih izkoristi za svoje osebno izpopolnjevanje kot skupno dobro. Hkrati je to tudi pot do osebne sreče in izpolnitve.

Religija je med bistvenimi prafaktorji človekove duhovnosti. In vere se ne da izkoreniniti iz človeka. Živeti v tej resnici s trdno in celostno intelektualno izobrazbo in prepričljivim krščanskim pričevanjem lepote in bogastva vere je tudi eno od glavnih poslanstev katoliških šol.

Bog daj, da bo to poslanstvo izpolnila tudi naša škofijska klasična gimnazija, zdaj dopolnjena in dograjena s popolno devetletko in vrtcem. Prosimo za Božjo pomoč in blagoslov, da bomo vsak po svoji službi in vsi skupaj to nalogo mogli in znali izpolniti v Božjo čast in v blagor našega naroda.

Fotografije: Tatjana Splichal