Po podatkih Združenih narodov naj bi se ena od treh žensk v svojem življenju srečala z eno od oblik nasilja, samo ena od desetih pa bo poiskala pomoč policije. V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so leta 2013 začeli z organiziranjem posveta, s katerim so želeli približati vsebine o nasilju različnim profilom zaposlenih v zaporskem sistemu. Nadaljevali so z usposabljanjem strokovnih delavcev za vodenje obravnave nasilja v zavodih in v sodelovanju z Društvom za nenasilno komunikacijo pripravili smernice za delo s povzročitelji nasilja.

Za preprečevanja nasilja

V zavodih že vrsto let potekajo treningi socialnih veščin. Njihov namen je učenje socialnih veščin s ciljem ustavljanja nasilja, preprečevanja nadaljnjega nasilja in priprave na življenje brez uporabe nasilja. »Delo s povzročitelji nasilja je del celostnega pristopa naslavljanja teme nasilja, saj se zavedamo, da smo eden izmed pomembnih akterjev v koordiniranem in povezovalnem pristopu za preprečevanje in ustavljanje nasilja,« poudarjajo v URSIKS. Še posebej pomembno se jim zdi sodelovanje z Društvom za nenasilno komunikacijo in drugimi organizacijami, kamor se lahko obsojene osebe vključujejo v primerih koriščenja ugodnosti izven zavoda in nadaljujejo z obiskovanjem njihovih programov tudi po prestani kazni zapora.

Združeni narodi so 25. november za mednarodni dan za končanje nasilja nad ženskami in deklicami razglasili leta 1999.

Sodelovanje različnih deležnikov

Aktivno sodelujejo tudi s centri za socialno delo, »kjer se na večdisciplinarnih timih, z namenom priprave ocene in načrta pomoči žrtvi nasilja v družini, povezujemo in sodelujemo tudi s predstavniki policije, nevladnih organizacij, regijskimi koordinatorji za nasilje, oziroma vsemi deležniki, ki pomembno prispevajo k zaščiti žrtve nasilja.« Na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini in z implementacijo Direktive o žrtvah, pa z odgovornostjo do zaščite žrtev nasilja skrbijo tudi za dosledno obveščanje o prostih izhodih povzročiteljev nasilja v času prestajanja kazni, begu ali odpustu iz zapora.

Zloženke, ki opozarjajo na nesprejemljivost nasilja. FOTO: URSIKS

 Nasilje ni vedno vidno navzven

»Ker nasilje ni vedno vidno navzven, so s strokovnimi delavci z namenom informiranja o nasilju pripravili informativno zloženko, ki je dostopna zaprtim osebam in zaposlenim ter obiskovalcem, saj je med njimi veliko žensk in drugih oseb z izkušnjo nasilja.« Sledila je zloženka »Nasilje je kaznivo«, ki so jo pripravili z namenom ozaveščanja o nesprejemljivosti nasilja in možnosti učenja nenasilne komunikacije, spremembe vedenj in prepričanj.