Vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni je vest potrdil tudi za spletni portal Crux. Kot je pojasnil, je vatikanski tožilec Alessandro Diddi »odprl dosje kot odgovor na prošnje, ki jih je družina Orlandi podala v različnih okoljih«. Po navedbah italijanske agencije Adnkronos nameravajo Diddi in vatikanska žandarmerija znova preučiti vse spise, dokumente, poročila in pričevanja, ki so prispeli v zadnjih 40 letih, v upanju, da bodo razjasnili nerešena vprašanja in dokončno zaključili ugibanja, ki so primer spremljala več ali manj od vsega začetka.

Emanuela Orlandi je izginila 22. junija 1983.

Delo bodo začeli z informacijami, zbranimi med uradnim postopkom, ob tem pa bodo sledili novim odkritjem ter znova preučili vse tiste informacije, ki jim je v času, ko so prišle, primanjkovalo potrebnih podrobnosti. Natančno bodo preverili vse podrobnosti v dosjeju od popoldneva 22. junija 1983, ko je Orlandijeva izginila, pa vse do danes.

Fotografija Emanuele Orlandi na plakatih, ki obveščajo o njenem izginotju. FOTO: Vatican Media

Nenehen vir teorij zarote

Izginotje Emanuele Orlandi je eden najbolj znanih tovrstnih primerov v Italiji in že dolgo vzbuja veliko zanimanje javnosti in medijev, ves ta čas pa je tudi nenehen vir teorij zarote, spominjajo pri spletnem portalu Crux.

Ali je Orlandijevo ugrabil KGB, ker je želel pritisniti na Janeza Pavla II. zaradi njegove podpore gibanju Solidarnost na Poljskem?

Orlandijeva, ki je živela v Vatikanu, njen oče je bil namreč visok vatikanski uslužbenec, je izginila leta 1983, ko se je vračala domov iz glasbene šole. Ugibanja o tem, kaj se je zgodilo, segajo od domnev, da so jo ugrabili, da bi zagotovili izpustitev Mehmeta Alija Ağce, atentatorja, ki je streljal na papeža Janeza Pavla II; da jo je ugrabil KGB, ker je želel pritisniti na Janeza Pavla II. zaradi njegove podpore gibanju Solidarnost na Poljskem; da jo je ugrabila italijanska mafija za zagotovitev povračila za izgube v vatikanskih bančnih škandalih; ali da je postala žrtev kroga vatikanskih pedofilov.

Njen brat Pietro 40 let pozneje vodi prizadevanja, da bi našli odgovore v zvezi z izginotjem mlade Emanuele, zato je primer Orlando znan po vsej Italiji in še vedno vzbuja veliko zanimanja. Nazadnje je bil predmet Netflixovega dokumentarca v štirih delih z naslovom »Vatican Girl« (Vatikansko dekle), ki predstavlja zgodbo in dokumentira različne teorije, ki so jih preizkusili, vendar niso privedle nikamor.

Kaj ve predsednik vatikanskega sodišča?

V dokumentarcu in v vseh štirih desetletjih, ki so minila od izginotja Orlandijeve, je večkrat izražena trditev, predvsem s strani družine Orlandi, da Vatikan ve več, kot je pripravljen deliti z javnostjo, in da je deležen nenehnega pritiska, naj izroči svoje spise. Izkazalo se je, da je s primerom Orlandi povezan predsednik vatikanskega sodišča, nekdanji sodnik in vrhovni tožilec Giuseppe Pignatone. Preden je bil leta 2019 imenovan za vodjo vatikanskega sodišča, je Pignatone od leta 2012 do upokojitve leta 2017 opravljal funkcijo glavnega tožilca v Rimu, kar pomeni, da je prevzel preiskavo izginotja Orlandijeve in jo kmalu zatem arhiviral.

Brat izginule najstnice si že dlje časa prizadeva, da bi se začela uradna preiskava o tem, kaj in koliko Vatikan ve.

Pietro Orlandi in odvetnica družine Laura Sgrò si že leto dni prizadevata, da bi se začela uradna preiskava o tem, kaj in koliko Vatikan ve. Prejšnji mesec so opozicijski poslanci v Italiji zahtevali ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o treh starih primerih, ki že desetletja vznemirjajo Italijo, vključno z izginotjem mlade Emanuele.

Ustanovitev posebne komisije

Italijanski senator Carlo Calenda je takrat dejal, tako Crux, da bi bil cilj preiskave pritiskati na Vatikan, naj italijanskim oblastem končno izroči vse, kar ve o tem primeru, in trdil, kako so dosledne trditve Vatikana, da »ne ve ničesar«, »komaj verodostojne«. Na tiskovni konferenci, na kateri je bil objavljen predlog za ustanovitev komisije, je Calenda pojasnil, da so Italijani »velik sekularen narod, ki Vatikan spoštuje, vendar tega primera zagotovo ne moremo obravnavati kot zaključenega na ta način«.

Družina Orlandi upa, da bo rimsko tožilstvo znova odprlo arhivski primer izginulega dekleta.

Predlog je bil predložen spodnji zbornici italijanskega parlamenta v prvi pregled, zdaj pa morajo o njem glasovati na ravni odbora. Družina Orlandi upa, da bo končno poročilo komisije zagotovilo dovolj dokazov ter politično in institucionalno podporo za uradno vnovično odprtje arhivskega primera Orlandi pri rimskem tožilstvu.

V prvih dneh preiskave so italijanski tožilci trikrat zaprosili Vatikan, naj jim izroči svoje spise, vendar brez večjega uspeha. V zadnjih 40 letih so bili podani štirje predlogi za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi preučila primer Orlandi, vendar nobeden od njih ni bil uspešen.

Kosti v grobnici prestare

Kljub mnenju družine, da Vatikan blokira prizadevanja za razkritje resnice, je papež Frančišek leta 2019 odobril prošnjo družine Orlandi za odprtje grobnice na nemškem pokopališču v Vatikanu, Tevtoniku, s čimer so sledili namigu, ki je nakazoval, da so tam pokopani Emanuelini posmrtni ostanki. Izkazalo se je, da okostja, ki so jih našli med takratno preiskavo, izvirajo iz 19. stoletja.

O skrivnostnem primeru Orlandi naj bi v svoji knjigi spominov pisal tudi dolgoletni osebni tajnik nedavno preminulega papeža Benedikta XVI. nadškof Georg Gänswein: knjiga bo predvidoma izšla 12. januarja.