Svetopisemski preroki so bili možje, ki jih je Bog poklical, da bi v dobi izprijenih judovskih in izraelskih kraljev izvoljeno ljudstvo opominjajo na zavezo z Bogom, sklenjeno na gori Sinaj, mu napovedujejo kazni za nezvestobo tej zavezi, zlasti pa kažejo na prihodnjega Odrešenika. Prerok Elizej, ki je deloval v drugi polovici devetega stoletja pred Kristusom, sam ni nič zapisal, pač pa je njegovo delovanje natančno popisano v Drugi knjigi kraljev.

Prerok Elizej - njegovo ime pomeni "moj Bog je odrešenje" - je bil premožen kmet v kraju Abel Mehole v jordanski dolini. Ko je z dvanajstimi jarmi volov oral njivo, je prišel k njemu prerok Elija in si ga ja po božjem naročilu izbral za učenca in naslednika. Elizej je hodil z Elijem, dokler ni bil ta na ognjenem vozu vzet v nebo. Ob slovesu mu je Elija prepustil svoj plašč in mu izročil tudi dve tretjini svojega duha in preroške moči, ker je videl težave, ki so čakale njegovega zvestega učenca. Preroško službo v severnem - izraelskem kraljestvu - je Elizej opravljal več kot pol stoletja. Živel je samo za svoj preroški poklic. V njegovi deželi so vladali brezbožni kralji: naloga prerokov je bila oznanjati božjo moč in pravico, pa tudi božjo dobroto in usmiljenje do spokorjenih, predvsem pa božjo zvestobo v obljubah. Čudeži, ki jih je z božjo močjo delal prerok Elija, so bili svarilni: dokazovali so božjo moč, njegovo pravičnost in nepopustljivost v zahtevah. Elizejevi čudeži pa so nazorno kazali božjo usmiljenost in ljubezen do sočloveka. Zatorej lahko rečemo, da je prerok Elizej po svojih čudežih predhodnik Jezusa Kristusa, ki je "hodil od krja do kraja in delili dobrote", kot poročajo evangelisti.

Druga knjiga kraljev našteva vrsto čudežev, s katerimi je Bog proslavil preroka Elizeja. Najbolj znan čudež je ozdravljenje aramskega vojskovodja Naamana od kužne bolezni - gobavosti. Naaman je pričakoval, da ga bo prerok kar se da slovesno sprejel, ta pa mu je poslal sla z naročilom: "Pojdi in se umij sedemkrat v Jordanu in boš zopet zdrav in čist!" Naaman je jezan odhajal in govoril: "Glej, mislil sem, da bo prišel k meni, se ustopil in klical ime Gospoda, svojega Boga, položil roko na rano in takoj ozdravil gobe." Hotel je kar oditi, pa so mu njegovi služabniki prigovarjali: "Pojdi se kopat v reko in boš čist!" Ubogal jih je in se je po nasvetu božjega moža sedemkrat potopil potopil v Jordanu. In njegovo telo, beremo v Drugi knjigi kraljev, je spet postalo kakor telo majhnega dečka - bil je čist. Nauk tega dogodka je: treba se je zanesti na božjo besedo in se ne dati preslepiti zunanjemu videzu.

Prerok Elizeh je storil čudež še po svoji smrti: ko so pogrebci v naglici vrgli moško truplo v Elizejev grob, je mrtvi ob dotiku s rerokovanimi kostmi oživel. To se je zgodilo v Samariji. Ob njegovi smrti je izraelski kralj silno žaloval. Čaprav je bil vladar, ki je "delal, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh" - torej proti božji volji, je preroka vseeno spoštoval, ker je bil njegova vest. To se dogaja tudi ljudem v sedanjih časih.

Prerok Elizej goduje 14. junija.