Za spletni portal Vatican News sta Christina Leaño, soustanoviteljica Gibanja Laudato si’, in Barbara Battilana, predsednica Združenja italijanskih katoliških skavtov in skavtinj, predstavili sodelovanje s kristjani različnih veroizpovedi in nekatere konkretne pobude ob letošnjem akcijskem mesecu.

Ekumensko sodelovanje

Leañova je povedala, da je Gibanje Laudato si’ v zadnjih sedmih letih tesno sodelovalo »z različnimi ekumenskimi partnerji, z Ekumenskim svetom Cerkva, s predstavniki pravoslavnega občestva, anglikanske Cerkve, luterancev in drugih, da bi se kot Jezusovi učenci združili v skrbi za naš planet«. Na ta način so nastale različne konkretne pobude: od romanj ob rekah v Kanadi do udeležbe na dogodkih, s katerimi so mladi opozarjali na podnebne razmere, v Latinski Ameriki pa so v nedeljsko bogoslužje vključili tudi teme, povezane s stvarstvom.

Varuhi Božjih del

Ob šesti obletnici okrožnice Hvaljen, moj Gospod je msgr. Bruno-Marie Duffé, nekdanji tajnik Dikasterija za celostni človeški razvoj, na vernike naslovil pismo, v katerem jih spodbuja k dejavnem udejstvovanju v okviru »časa stvarstva« po župnijah in območnih skupnostih. Vsa cerkvena občestva so povabljena, da bi širila tega duha in pomagala vernikom k zavedanju, da je živeti poklic varuhov Božjih del »temeljna sestavina krepostnega življenja. Ne gre za nekaj izbirnega ali za drugoten vidik krščanske izkušnje,« je sveti oče zapisal v okrožnici (217).

Čas stvarstva je ključen trenutek za to, da bi katoličani dvignili glas najbolj ranljivih in bi se konkretno zavzeli zanje.

Po besedah msgr. Dufféja je »čas stvarstva« prav tako »ključen trenutek za to, da bi katoličani dvignili glas najbolj ranljivih in bi se konkretno zavzeli zanje« v pripravi na dva pomembna vrha ZN: Konferenco Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (COP15), ki jo prirejajo med 11. in 24. oktobrom na Kitajskem, in Konferenco o podnebnih spremembah (COP26) v Glasgowu med 31. oktobrom in 12. novembrom.

Nekdanji tajnik Dikasterija za celostni človeški razvoj je poleg tega vernike pozval, naj se pridružijo pobudam, kot so npr. peticija »Zdrav planet, zdravi ljudje« in se pogumno zavzemajo za varovanje stvarstva. Namen peticije je zahtevati, da bi vlade sprejele drzne načrte, s katerimi bi uresničili obljube pariškega podnebnega sporazuma. Animatorji gibanja Laudato si’ po vsem svetu bodo poskrbeli za to, da bodo na vseh dogodkih, organiziranih v okviru »časa stvarstva«, zbrali čim več podpisov, in na ta način bo veliko ljudi izrazilo zahtevo po drugačnih politikah.

Iz krize bomo izšli le tako, da bomo skupaj, prek srečanj, dialoga in sodelovanja.

Kriza in podnebni razseljenci

Papež Frančišek je v predgovoru k Pastoralnim smernicam o podnebnih razseljencih opozoril, da iz podnebne ali koronske krize ne bomo izšli tako, »da se bomo zapirali v individualizem, ampak le tako, da bomo skupaj, prek srečanj, dialoga in sodelovanja.«

Spodbujanje informacijskih kampanj in pastoralnih programov

Leañova, ki je omenjeni dokument predstavila na Tiskovnem uradu Svetega sedeža, je poudarila, da Smernice v središče postavljajo »pomen spodbujanja informacijskih kampanj in pastoralnih programov, ki poudarjajo resnost podnebne krize in podnebnih razseljencev. Pri tem se osredinjajo na človeški vidik krize in na potrebo po nujnem ukrepanju,« ki vključuje tudi humanitarno pomoč, vzgojo za spravo, varovanje pravic in dostojanstva, molitev, bogoslužje, duhovno in psihološko podporo.

Skavti v Assisiju postavili šotor

Barbara Battilana, predsednica Združenja italijanskih katoliških skavtov in skavtinj, pa je spregovorila o eni izmed letošnjih pobud v »času stvarstva« z naslovom »Šotor za vse« in o povabilu, da bi na simbolnih krajih po vsem svetu postavili šotore. Skavti so to med drugim storili na trgu sv. Klare v Assisiju, pred baziliko, v kateri »hranijo križ sv. Damijana. Pred njim je asiški ubožec molil, ko je od Gospoda dobil naročilo, naj popravi njegovo hišo«. Battilanova je poudarila, da so mladi skavti na ta način razumeli, kako lahko povsod postavimo šotore in posredujemo sporočilo, da moramo »skrbeti za naš skupni dom ne le kot posamezniki, ampak kot skupnost«.

Za naš skupni dom moramo skrbeti ne le kot posamezniki, ampak kot skupnost.

Simbolika šotora

Po drugi strani nas Abrahamov šotor prav tako spominja, da je Gospod postavil svoj šotor med nami. Ukoreninjeni v Abrahamovi veri gremo skozi težave, znamo imeti vizijo upanja, ki je značilna za kristjane. Šotor je odprt na vseh straneh, ker sprejema in je prostor dialoga. Le v dialogu z vsemi, tudi z nevernimi, lahko skupaj z drugimi verstvi uspemo zgraditi skupni dom.

Poleg tega je tudi simbol vsega, kar je bistveno, lahkotnosti, sledi na tleh, ki prihodnjim generacijam ne pušča teže okoljskega znamenja. Šotor nas tudi spomni na ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, spominja nas na begunce – pomislimo na brate in sestre iz Sirije, ki so že deset let v begunskih taboriščih, na primer v Libanonu. Ob tem prav tako spomnimo na posebno vez, ki povezuje »čas stvarstva« s svetovnim dnevom migrantov in beguncev, ki ga bomo obhajali 26. septembra.