Slovenski pregovor pravi: »Kdor tebe s kamnom, ti njega s kruhom.« V tej ljudski modrosti je zajeto osrednje sporočilo krščanstva – Jezusova zapoved ljubezni do vseh, tudi do sovražnikov. Povzema ga tudi apostol Pavel, ko naroča Rimljanom in po njih nam: »Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo. … Nikomur ne vračajte hudega s hudim. … Premagaj húdo z dobrim« (Rim 12,14.17.21). V tem duhu je razmišljal in deloval tudi asiški ubožec sv. Frančišek: »Kjer ljudje mrzijo se, naj prinesem jim srce.«

Kristjani proti sovraštvu postavljamo ljubezen. To so storili tudi preganjani kristjani v afriški državi Burkina Faso, kjer so tako katoličani kot protestanti žrtve divjanja islamskih teroristov. Zato so za geslo letošnjega tedna molitve za edinost izbrali Jezusove besede: »Ljubi Gospoda, svojega Boga … in svojega bližnjega kakor samega sebe« (Lk 10,25-37).

Avtor razmišljanja je dr. Bogdan Dolenc. FOTO: Marjan Pogačnik

Prizadevanje za edinost ni cerkvena diplomacija, to niso pogajanja, sklepanje kompromisov, tehtanje, kdo bo kaj popustil, ampak poteka po dveh poteh, ki ju imenujemo »dialog ljubezni« in »dialog resnice«. Prvi je pogoj za drugega. Najprej so potrebni izrazi naklonjenosti in prijateljstva, potem šele lahko sedemo skupaj in se pogovarjamo. V skladu s tem spoznanjem je razmišljal in deloval tudi zadnji beograjski nadškof iz Slovenije, monsinjor Stanislav Hočevar, ki je v Srbiji preživel polnih dvaindvajset let. Ob neki priložnosti mu je pravoslavni študent rekel: »Vi, katoličani, za nas niste heretiki, krivoverci, ker imate nas, Srbe, radi. Ker imate radi pravoslavno Cerkev.« Nadškof je odgovoril, da samo ljubezen omogoča, da nimamo drug drugega za krivoverce. Samo po ljubezni lahko prav vsakega spoznamo in razumemo.

Takšna usmerjenost ga je vodila vse od začetka pastirovanja v pravoslavnem okolju: »V Beograd sem prišel samo s programom, ki ga je sv. Frančišek Saleški izrazil takole: Ljubiti vsako dušo kot celotno škofijo. Drugega programa nisem imel. Prišel sem, da pričujem, da je Bog na strani vsakega človeka.«

Ekumenizem ljubezni ne pomeni sentimentalnega prijateljevanja, ampak si utira pot sredi nasprotovanja sveta. Jezus ni pomišljal, da ne bi izrekel strašne prerokbe: »Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena« (Mt 10,22).

Prizadevanje za edinost ni cerkvena diplomacija, to niso pogajanja, sklepanje kompromisov, tehtanje, kdo bo kaj popustil, ampak poteka po dveh poteh, ki ju imenujemo »dialog ljubezni« in »dialog resnice«.

Krščanstvo ni romantika in idilika. Zato papež Frančišek, podobno kot njegovi predhodniki, večkrat govori o »ekumenizmu krvi«. V mislih ima neštete kristjane po svetu, ki so žrtve preganjanj. Njihove skupnosti so postale cerkve mučencev. Skrajneži jih napadajo že samo zato, ker imajo Sveto pismo ali nosijo verižico s križem.

Oktobra 2016 je sprejel v avdienco predstavnike drugih krščanskih cerkva po svetu. Brez pripravljenega besedila jim je spregovoril o tej temi, ki mu je zelo pri srcu. »Ko teroristi ali oblastniki preganjajo krščanske manjšine, ne sprašujejo, ali je ta in ta katoličan, luteran, binkoštnik, pravoslavec ali reformiran kristjan. Zanima jih samo, ali je kristjan. Sovražnik se ne moti. Dobro prepoznava, kje je Jezus. Koptski kristjani, ki so jih umorili v Libiji, so pred smrtjo izrekli besede: 'Jezus, pomagaj mi!' Izpovedali so Jezusovo ime,« je povedal papež.

Danes ob 18. uri bo v župnijski cerkvi Sv. Cecilije v Celju molitvena osmina za edinost kristjanov 2024. Po sveti maši bo ob 18.30 ekumensko besedno bogoslužje predstavnikov krščanskih cerkva.

V božičnem evangeliju smo vnovič slišali, da tema ni sprejela in ne sprejema luči, ki je Beseda – Kristus, in da svet te Besede ni spoznal. Svet bolj ljubi temo kot luč. Vendar nas to ne sme odvrniti od luči in od Njega, ki nas je »poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo« (1 Pt 2,9).

Razmišljanje dr. Dolenca je del aktualne teme v novi številki tednika Družina (3/2024).