EK pripravlja paket pomoči Sloveniji za odpravo škode v kmetijstvu po ujmi
EK pripravlja paket pomoči Sloveniji za odpravo škode v kmetijstvu po ujmi
Po besedah poljskega evropskega komisarja v Bruslju za kmete, prizadete v poplavah v Sloveniji in Grčiji, pripravljajo paket pomoči. Dodaja, da je v okviru notranjih postopkov na komisiji podal svoj predlog za pomoč Sloveniji in Grčiji iz t. i. kmetijske rezerve. Za obe državi bo iz te postavke uporabljena »znatna količina«.
Letošnja sredstva že izkoriščena
Gre za sredstva kmetijske rezerve za prihodnje leto, saj so sredstva za letošnje že izkoriščena. Slovenija je v okviru letošnje kmetijske rezerve sicer prejela 1,2 milijona evrov, ki jih bo tudi deloma namenila za odpravo posledic poplav, je poročala STA. Vlada je sicer škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki je nastala v avgustovski ujmi, ocenila na okoli 287 milijonov evrov.
Slovenija in Hrvaška s skupno pobudo
Wojciechowski je obenem je pozdravil pobudo Slovenije in Hrvaške za vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma za primer kriznih razmer v kmetijstvu, saj so naravne nesreče vse pogostejše. Državi predlagata, da bi ad hoc mehanizem finančne podpore vzpostavili kot intervencijo v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike. Višina financiranja bi znašala največ dva odstotka obstoječe nacionalne finančne ovojnice načrta, pri čemer bi lahko članice iz nacionalnega proračuna dodale 200 odstotkov sofinanciranja.
V katerih primerih bi bil mehanizem na voljo?
Mehanizem bi vzpostavili v primeru naravnih nesreč ali drugih s podnebnimi spremembami povezanih kriz ter v primeru motenj na trgu, ki bi bile posledica izjemnega in nepričakovanega nihanja cen ali povečanja proizvodnih stroškov. Glede na predlog Hrvaške in Slovenije bi bil mehanizem na voljo še v primeru pojava živalskih nalezljivih bolezni ali rastlinskih zajedavcev.
Komisija bo predlog proučila
Komisar Wojciechowski je pobudo označil za zanimivo in zagotovil, da jo bodo na komisiji proučili. »Izkušnje iz Slovenije in Grčije namreč kažejo, da moramo razmisliti o večji prožnosti, da bi lahko države članice uporabile omejen del – na primer dva ali tri odstotke nacionalne ovojnice – za odziv na krizne razmere,« je povedal evropski komisar in ob tem poudaril pomen časovnega vidika, saj je pomoč v takšnih primerih potrebna takoj.