Že vrsto let spominske slovesnosti organizira in je glavni govorec prof. dr. Janez Juhant. FOTO: Ivo Žajdela



Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave sta v sredo, 26. maja, na dvorišču Teološke fakultete, pred prvim postavljenim Ehrlichovim kipom, pripravila žalno slovesnost ob 79. letnici umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha.

Pred Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici v Ljubljani ga je 26. maja 1942 ustrelil morilec komunistične VOS Franc Stadler - Pepe. Ob Ehrlichu je drugi vosovski morilec Kamilo Kratochwill - Mile ustrelil še Ehrlichovega spremljevalca, dijaka Viktorja Rojica.

Spominska slovesnost (Janez Juhant, Janez Vodičar).doc


Dr. Janez Vodičar: Spomin je temelj naše zavesti

Slovesnost je potekala ob Ehrlichovem spomeniku na dvorišču Teološke fakultete. Po himni je sledil pozdravni nagovor dekana Teološke fakultete prof. dr. Janeza Vodičarja, ki je uvodoma spomnil, da je spomin temelj naše zavesti. Spominjanje je tudi stvar odločitve vsakega izmed nas.

»Ehrlichova dediščina nas zavezuje tudi danes k iskanju bogastva v tujem in zvestobi predani dediščini. Do zdrave in v prihodnost usmerjene sinteze tudi nas vodi kot nekoč mučenca Ehrlicha vzgoja in molitev. 

Pogled na spomin, ki ga danes zopet zremo, nas zavezuje, da sledimo tej poti in ob bližajoči se okrogli obletnici nasilne smrti prof. Ehrlicha še bolj zavzeto vzgajamo za demokratične procese v naši domovini in z molitvijo krepimo zasidranost v krščanskem poslanstvu.«

Dodal je, da naj obujanje spomina na pričevalce, kot je prof. Ehrlich, ustvarja plodovite spomine za prihodnje generacije.


Nagovor dekana Teološke fakultete dr. Janeza Vodičarja. FOTO: Ivo Žajdela


Spregovoriti moramo o ljudeh, ki so tlakovali slovensko samostojnost

O prof. Ehrlichu je spregovoril prof. dr. Janez Juhant, ki je najprej poudaril, da je ob tridesetletnici države prav, da spregovorimo o ljudeh, ki so tlakovali njeno samostojnost.

»Njeni izvori niso od danes, niti ne od leta 1987, izida Slovenskega nacionalnega programa, kot je zapisal na spletu zgodovinar, ki zagovarja bivši režim celo tako daleč, da mu pripisuje pomen za samostojno državo Slovenijo. Zgodovinska dejstva so globlja in širša.«

Dejal je, da kdor pozna delovanje komunistične partije pred vojno, med njo in po njej, ve, da je njej šlo le za taktične poteze prilagajanja nacionalnega interesa za potrebe revolucije in ustvarjanja sovjetske Slovenije.

»Ne glede na leporečja vodilnih partijcev so se komunisti vedno podrejali internacionalizmu in diktatom Kominterne, na kar je Slovence stalno opozarjal Ehrlich. 

Le redki so tako jasno kot on dojemali in razgaljali to zvito taktiko. Morda še Andrej Gosar, ki je, kot Ehrlich, pognal globoke duhovne korenine in imel tudi jasen pogled na družbeno dogajanje.« 


Žalni obred je opravil pomožni škof Franc Šuštar. FOTO: Ivo Žajdela


Komunistična partija se je znebila vseh, ki bi demokratično delili oblast

Govornik je spomnil, da je tudi razvoj vojaških zadev znotraj OF potrjuje, da se je partija znebila vseh, ki bi demokratično delili oblast. Odstranila je organizacijo TIGR, utemeljitelja boja proti fašizmu. Izkoristila je njegov potencial na Primorskem za prevzem delovanja oboroženega upora fašizmu in nacizmu.

Dalje je počistila vse uporne sopotnike, še posebej vojaške poveljnike in z VOS-ovskim nasiljem prevzemala oblast znotraj in izven OF.

Jugoslovanska partija je vsilila svoje vojaške strokovnjake, da so omejili razvoj slovenskih vojaških enot, ter ob koncu vojne ustvarila internacionalno vojsko. Skladno s to diktatorsko logiko je vsako razmišljanje o samostojni Sloveniji padlo v vodo, kar potrjujejo tudi Kavčičevi poskusi osamosvajanja Slovenije znotraj partijskega okvira.

Zanimivo, da je v tem času vstopil v ta proces tudi Ehrlichov vplivni učenec in sodelavec Ciril Žebot.


Dekan Teološke fakultete dr. Janez Vodičar je k Ehrlichovemu kipu postavil šopek rož s slovenskimi narodnimi barvami. FOTO: Ivo Žajdela


Ehrlichova spomenica z obsodbo okupatorjevega in komunističnega nasilja

Dr. Janez Juhant je spomnil tudi na Ehrlichovo spomenico Razvoj situacije v Ljubljanski provinci 1. aprila 1942 oziroma očitki (Gravimina) italijanskim oblastem, ki ga odraža kot državnika.

V njej je neustrašeno, odločno in kritično ocenil italijansko in komunistično nasilje nad Slovenci, zahteval od okupatorjev, da preprečijo teroristično delovanje OF, opustijo maščevanje – streljanje talcev, ki so iste narodne žrtve.

Namesto tega bi morala italijanska vojska zagotoviti red in mir nemočnemu prebivalstvu. Ehrlich je to označil kot pravico naroda: »Vsak narod ima v nekem smislu svojo narodno dušo. Ta duša noče umreti in slovenski narod, ki je po velikanski večini soliden, trezen, pošten in bogaboječ, prosi dnevno Vsemogočnega, da ga obvaruje uničenja in razsula.«


Spominska slovesnost je bila na dvorišču Teološke fakultete, pred prvim postavljenim Ehrlichovim kipom. FOTO: Ivo Žajdela


Lambert Ehrlich je bil oblikovalec slovenske države

Na koncu je dr. Juhant dejal, da povedano Ehrlicha odlikuje kot odločilnega narodnega voditelja, oblikovalca slovenske države in neustrašenega borca za pravice slovenskega človeka.

Ob 30. obletnici samostojne Slovenije utemeljeno čakamo, da bo imel ne le obeležje na Teološki fakulteti in na Žalah, pač pa da bomo lahko dostojno pokopali njegove kosti ter mu pred hramom demokracije in v srcu slehernega Slovenca postavili dostojen spomenik.

Slovesnost je bila sklenjena z molitvijo.

Oba nagovora sta v priponki.

Spominska slovesnost (Janez Juhant, Janez Vodičar).doc