Egomanijaki in narcisoidni nedonošenčki
Egomanijaki in narcisoidni nedonošenčki
Pred časom sem listal časopis Delo z začetkov naše samostojne poti. Kot je še vedno v običaju, je bil tudi takrat vsak prvi ponedeljek v mesecu objavljen politbarometer. Preverjali so javnomnenjsko podporo LDS, SKD, SLS itd. ter priljubljenost posameznih politikov.
Gledam ocene in ne morem verjeti svojim očem. To bo gotovo pomota, si mislim in preskočim en mesec naprej. Isto. Pa ne me »basat«! Ocene politikov so se namreč gibale med 4,3 in 4,9.
Ja, prav ste prebrali. Najslabše ocenjen politik je imel oceno 4,3. Ocena, ki že nekaj časa predstavlja neizživete sanje tudi najbolj priljubljenih aktualnih politikov, ki sicer gledajo v hrbet štirici, čemur bi po šolsko rekli – prav dobro.
Politikom je vendarle zaupano vodenje naše skupnosti, naše države.
Kaj se je zgodilo v tridesetih letih? Resen odgovor bi terjal kar zajetno monografijo. Verjetno je površen odgovor sestavljen iz vsesplošne razočaranosti n...