Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco namenil svojemu apostolskemu potovanju v Egipt, ki ga je obiskal konec prejšnjega tedna. Zbrane vernike je spomnil na glavne dogodke in vsebinske poudarke ter izpostavil, da se mir začne graditi z zavezo med Bogom in človekom, ki je temelj zaveze med ljudmi.

Sveti oče je najprej pojasnil, da se je v Egipt podal na podlagi četvernega povabila: s strani predsednika republike, koptskega pravoslavnega patriarha, velikega imama Al-Azharja in koptskega katoliškega patriarha. Vsem se je zahvalil za topel sprejem, ki so mu ga namenili, predvsem pa je izrekel zahvalo egiptovskemu narodu za sodelovanje in naklonjenost med njegovim obiskom. Predsednik in civilne oblasti so vložili veliko dela, da se je ta obisk lahko zgodil na najboljši način, da je lahko bil »znamenje miru za Egipt in celotno tamkajšnje območje, ki žal trpi zaradi sporov in terorizma«.

Papežev obisk na univerzi Al-Azhar, ki je najstarejša islamska univerza in najpomembnejša akademska ustanova sunitskega islama, je imel dve razsežnosti: dialog med kristjani in muslimani ter obenem pospeševanje miru na svetu. Na univerzi Al-Azhar se je sveti oče srečal z velikim imamom, druženje sta nadaljevala na Mednarodni konferenci za mir. Tam je papež predstavil nagovor, v katerem je Egipt skozi zgodovino ovrednotil kot »deželo civilizacije« in »deželo zavez«. Mir se po papeževih besedah gradi z izhajanjem iz zaveze med Bogom in človekom, kar je temelj zaveze med vsemi ljudmi, ta zaveza pa temelji na desetih zapovedih, ki so bile zapisane na gori Sinaj na kamniti plošči, in še mnogo globlje v srce vsakega človeka vsakega časa in kraja.

Ta isti temelj je tudi osnova za postavitev družbenega in civilnega reda, pri čemer so po papeževih besedah poklicani sodelovati vsi državljani, vsakega porekla, vsake kulture in veroizpovedi. Takšen pogled na zdravo laičnost je prišel v ospredje med izmenjavo govorov s predsednikom Egipta, v navzočnosti državnih oblasti in diplomatskega zbora.

V nadaljevanju je papež spregovoril o kristjanih, ki so tako v Egiptu kot v vsaki državi po svetu »poklicani biti kvas bratstva«. To je mogoče le takrat, ko v samih sebi živijo občestvo s Kristusom. Kot močno znamenje je Frančišek označil srečanje s koptskim pravoslavnim patriarhom, papežem Tavadrosom II., ki ga je imenoval »moj dragi brat«. S podpisom skupne izjave sta obnovila zavzetost za skupno hojo in prizadevanje, da ne bi ponavljali krsta, ki je že bil podeljen v kateri od obeh Cerkva. Skupaj sta molila za mučence nedavnih atentatov, »katerih kri je naredila rodovitno to ekumensko srečanje, ki se ga je udeležil tudi carigrajski patriarh Bartolomej«.

Drugi dan apostolskega potovanja v Egipt je papež namenil katoliškim vernikom. Sveto mašo, ki jo je daroval enem izmed stadionov v Kairu, je Frančišek označil kot »praznik veselja in bratstva, ko smo skupaj čutili živo navzočnost Kristusa Vstalega«. Sveti oče je malo katoliško skupnost v Egiptu spodbudil, naj podoživi izkušnjo učencev iz Emavsa: naj v Kristusu, ki je beseda in kruh življenja, vedno najde veselje vere, gorečnost upanja in moč za pričevanje v ljubezni, da so srečali Gospoda.

Zadnji dogodek je papež Frančišek preživel skupaj z duhovniki, redovniki in redovnicami ter bogoslovci v višjem semenišču. Med besednim bogoslužjem so obnovili svoje obljube posvečenega življenja, papež pa je molil za vse kristjane na Bližnjem Vzhodu, da bi bili pod vodstvom svojih pastirjev in ob spremstvu posvečenih oseb sol in luč v svojih deželah. Dodal je, da je bil Egipt »znamenje upanja, zatočišča in pomoči«, kamor se je podal Jakob s svojimi otroki v času lakote, tja je šel Jezus, ko je bil preganjan, zato je potovanje v Egipt umeščeno med kateheze o upanju.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet