V knjigi je prikazal analizo Udbe, ki jo je sredi 60. let naredila njegova teta Tončka Durjava, med vojno pomembna komunistična aktivistka, po vojni pa uslužbenka Udbe.

Z delom na analizi je pričela konec leta 1963, poročilo o njej pa je svojim udbovskim sodelavcem podala 9. novembra 1966.

Malo zatem, v začetku leta 1967 so jo upokojili. Tedaj je bila stara 47 let.

Udbinih sodelavcev, ki so ji poročali o Kocbeku, je bilo kar 69

Edvard Kocbek je bil v komunističnem režimu eden najbolj zasledovanih ljudi s strani komunistične tajne policije Udbe. Udba je kot vire informacij uporabljala sodelavce, ki so poročali kako Kocbek živi, s kom se druži, kaj govori oziroma razmišlja. Tajno je odpirala njegovo pošto. V njegovem stanovanju je vgradila prisluškovalno napravo. Tajno je vstopala v njegovo stanovanje in preslikavala njegove dnevniške zapiske.

Primer je vodila s pod šifro »Bohinjski«.

Udbinih sodelavcev ali špicljev, ki so ji poročali o Kocbeku, je bilo kar 69.

Kocbeku so komunisti pripisovali izjemno negativno politično vlogo

Na podlagi tega lahko sklepamo, da je šlo v primeru Edvarda Kocbeka, kot je v knjigi zapisal Iztok Durjava, »za enega največjih represivnih projektov slovenskega komunističnega režima.

To hkrati pomeni, da sta naročnik, torej vodilna partijska garnitura in izvajalec, politična policija, glede na veliko količino poročil tajnih sodelavcev in posnetih pogovorov, telefonskih prisluhov, kontrole pošte, fizičnega sledenja, zaslišanj, Kocbeku pripisovala izjemno negativno politično vlogo.

Ukrepi politične policije pa naj bi služili pripravi politično ideološke obtožnice Edvarda Kocbeka pa tudi krščanskih socialistov kot politične skupine sploh.«

Tončka Durjava, komunistična aktivistka, Ljubljana, 26. julija 1942.

Glavni Udbin poročevalec o Kocbeku je bil Jože Javoršek

V analizi Obdelave E. Kocbek so bili zbrani statistični podatki o operaciji »Bohinjski«, torej o Edvardu Kocbeku. Podatki veljajo za obdobje od leta 1951 do 1966 in so naslednji: do leta 1966, ko je bila analiza zaključena, je bilo v akcijo vključenih 69 sodelavcev Udbe. Ti so skupaj predali 592 poročil, ki so obsegala 523 tipkanih strani. Največ, to je 179 na 155 straneh, je dal sodelavec s tajnim imenom Piette, kar znaša 29 odstotkov vseh poročil.

Ker ta v zadnjih letih izšli knjigi o Edvardu Kocbeku, napisala sta ju Igor Omerza in Andrej Inkret, vemo, da se je za omenjenim tajnim imenom skrival pisatelj Jože Javoršek oziroma Jože Brejc.

Na drugem mestu pri poročanju je bil sodelavec s tajnim imenom Koperčan

Po številu in obsegu poročil je bil na drugem mestu sodelavec s tajnim imenom Koperčan, ki je živel izven Ljubljane, iz dokumentov pa je razvidno, da je bil Mariborčan. Ta sodelavec je pripravil 67 poročil na 152 tipkanih straneh. Koperčanovo in Piettejevo poročanje pa je obsegalo 58 odstotkov celotnega obveščanja v primeru »Bohinjski«.

Drugi sodelavci Udbe oziroma njihova tajna imena so bila Eda (93 poročil), Dušan Kozina (71 poročil), Vera Skala (36 poročil), Švicar (25 poročil), Igor (13 poročil), Marta in Silvo (12 poročil), drugi sodelavci s tajnimi imeni Urška Porenta, Gabriel, Gustl, Meta, Martin Kačur, Darko, Branko, Perko, Peter, Akademik, Dolenc, Ciril Zalokar, Janez Jager, Leonov, Johan pa so dali manj kot deset poročil. Po eno poročilo je dalo 45 sodelavcev.

Analizirala je 1.824 poročil sodelavcev, ki so nanesli 3.175 strani

Analiza Obdelave E. Kocbek je zbudila interni odmev v izbranem krogu sodelavcev politične policije na sestanku 9. novembra 1966. Tončka Durjava je sodelavcem ustno in v povzetkih predstavila svojo obsežno in tri leta trajajočo študijo o silnem nadzoru politične policije nad Edvardom Kocbekom.

Obdelava E. Kocbek je zbir dokumentov, ki so rezultat nadzora slovenske politične policije nad Edvardom Kocbekom, in ena njenih najstarejših obdelav, saj so z njo začeli že leta 1944.

Analiza Obdelave pa je verjetno, kot meni Durjava, »najbolj kompleksen projekt v zgodovini analitične službe slovenske politične policije. Pri tem ne mislim samo na dolžino projekta, ki je obsegal 801 tipkano stran in se nato po prepisu v programu word skrčil na 762 strani.

Nadvse pomembno je tudi, da se je morala analitičarka Tončka Durjava v treh letih, čeprav je opravljala še druge delovne obveznosti, prebiti skozi 1.824 poročil sodelavcev, ki so nanesli 3.175 strani.«

Analiza pokaže, kako je morala analitičarka Tončka Durjava za vsako poročilo ugotoviti in z izvirno metodo preveriti, ali je poročilo verodostojno ali je konstrukt.

Italijani so Tončko Durjava kot pomembno komunistično aktivistko v Ljubljani zaprli in jo z nekaterimi drugimi aktivistkami internirali v Peruggii. Po kapitulaciji Italije je ponje prišel njen oče Avgust Durjava. Na poti domov so se 13. 12. 1943 v Benetkah fotografirali; četrta z leve je Tončka Durjava, tretji je oče Avgust Durjava.

Kategorialna shema obsega 13 enot oziroma kategorij

Pregled nad celotnim gradivom primera Kocbek je analitičarko Tončki Durjava omogočil, da je lahko izdelala kategorialno shemo. Ta obsega 13 enot oziroma kategorij:

1. Kocbekova stališča o politični vlogi KS–ovcev /krščanskih socialistov/, o večpartijskem sistemu in stopnja njegove tovrstne angažiranosti;

2. Kocbekova srečavanja z njegovimi prijatelji in starimi znanci KS–ovci, vsebina razgovorov, karakter teh srečanj in Kocbekova vloga med njimi;

3. Kocbekove izjave in stališča o francoskem personalističnem gibanju, oziroma gibanju espritovcev /po francoski reviji Esprit/ ter karakter odnosov med Kocbekom in espritovci;

4. Kocbekov odnos do graditve socializma pri nas;

5. Kocbekova angažiranost in njegova vloga na področju revialnega tiska;

6. Ukrepi zoper Kocbeka, njegovo reagiranje in osebno razpoloženje;

7. Kocbekov odnos do primera Djilas in njegovih idej ter odnos do Dedijer Vlada;

8. Kocbekovo ocenjevanje njegovega sodelovanja v NOB;

9. Kocbekov interes za tržaško kulturno in politično življenje ter njegova angažiranost;

10. Kocbekovo povezovanje z inozemstvom (razen Francije in Trsta);

11. Kocbekove družinske razmere;

12. Kocbekovo odkrivanje kontrole DV /državne varnosti/;

13. Kocbekovo sodelovanje s tujimi OS /obveščevalnimi službami/.

Fotografije so iz knjige.