Nadaljevanje iz: Edvard Kardelj, Dolomiti, vaške straže

Jožetu Moškriču, zaupniku CK KPS, sta 2. novembra 1942 na njegova poročila odgovorila Boris Kidrič in Edvard Kardelj (Jesen 1942, Ljubljana, 1963, str. 188–192): »Trenutno obstaja resna nevarnost v subjektivnih pogojih, namreč v nezadostni vojaški udarnosti naših čet. Nezadostna vojaška udarnost naših čet se izraža v dejstvu, da ne zavzemamo utrjenih postojank bele garde, temveč da se pred belogardističnim ognjem iz hiš in primitivnih bunkerjev – umikamo, če bomo s tem nadaljevali, se bodo belogardisti vgnezdili in zabarikadirali v vseh takih vaseh ter krajih, od koder je mogoče obvladati obsežnejšo okolico. /.../ Nezadostni udarnosti naših čet je treba potemtakem napovedati neizprosno borbo. Pričeti moramo takoj z akcijami, v katerih bomo zavzemali belogardistične postojanke in uničevali belogardistično živo silo. Od vprašanja, ali bomo to zares izvedli, je odvisno izredno mnogo, je odvisno predvsem vprašanje, ali se bomo zapletli v dolgotrajno državljansko vojno pod najneugodnejšimi pogoji sovražnikove okupacije, ali pa bomo belogardistične pojave reducirali na neogibni, iz nepremostljivih razrednih momentov izvirajoči minimum.«

Edvard Kardelj (tretji z desne), ob njem Edvard Kocbek in Vladimir Bakarić, na poti v Jajce, leta 1943.
VIR: knjiga Edvard Kardelj, 1979

Kardelj: »Takoj, že v teku priprav na velike akcije, izvajajte manjše napade na bego.«

»Dragi Ciril, menim, da v celoti razumeš, zakaj vprašanja o zavzemanju belogardističnih postojank in uničevanju belogardistične žive sile tako ostro postavljamo. Kar zahtevamo od naših brigad in odredov, ni preveč, temveč je nujno, stokrat in tisočkrat nujno! /.../ Mar je vojaške izkušnje bege sploh mogoče primerjati z našimi?! Kje je njihov belogardistični moralno-politični cement, ki bi jih strnjeval v neuničljivo enoto?! /.../ K akciji je treba preiti takoj. Čas hiti in bega ga dobro izkorišča. /.../ Če boste z akcijo odlagali, Vas bo bega – pregnala! /.../ Takoj, že v teku priprav na velike akcije, izvajajte manjše napade na bego. Le tako boste preprečevali njihovo rastočo predrznost. Neogibno so potrebne Vaše dobro postavljene zasede, ki morajo tolči belogardistične patrulje, kadar se podajo iz svojih oporišč in postojank. /.../«

Edvard Kardelj, 4. november 1942: »Če bi partizani napravili juriš, oziroma se dovolj približali Babnikovi hiši, bi lahko uničili vso bando, ki je bila vsa iz sebe od strahu.« Kardelj v uniformi komunističnega vojščaka leta 1945, v času strahotnih zločinov nad Slovenci. VIR: knjiga Edvard Kardelj, 1979

Kardelj: »Zagoreti morajo v nepomirljivi borbenosti in udarnosti.«

»Posvetite kar največjo pažnjo moralno politični pripravi moštva. Partizanom je treba temeljito pojasniti, za kaj gre. Zagoreti morajo v nepomirljivi borbenosti in udarnosti. Ti, Ciril, lahko silno mnogo pripomoreš v tem pogledu. /.../ Poskušajte vrivati svoje ljudi v b. g., ki Vam bodo poročali o položajih bele g. in znotraj napravili zmedo ob našem napadu.«

3. novembra mu je Moškrič odpisal (Jesen 1942, str. 206): »Danes vemo, da bi lahko Dobrunje popolnoma očistili, Bizoviku in Polju pa zadali udarce, da si ne bi vsaj z lastnimi silami več opomogla. /.../ V Dobrunjah n. pr. ni treba več kot 10 ljudi dobiti v svoje roke, pa bo bega konec. A dobiti jih v roke? Pred enim mesecem bi bila igrača. Albin /Grajzer/ bi to sam opravil. A danes je problem. Jutri bo pa morda še večji. /.../ Tudi na Polico mislimo. Pa zopet ni avtomatičnega orožja.«

Tudi pred osnovno šolo v Gornjem Logatcu so imeli kip velezločinca Edvarda Kardelja (fotografiral 17. julija 1993), ki so ga kasneje vendarle umaknili s tega sramotnega početja – indoktriniranja osnovnošolcev. FOTO: Ivo Žajdela

»Proti beli gardi je treba delati hitro in odločno.«

2. novembra je partizansko glavno poveljstvo poslalo vsem štabom brigad in odredov še ena navodila za boj proti protirevoluciji (Jesen 1942, str. 194–196): »Proti beli gardi je treba delati hitro in odločno. Če se kje opazi, da se nameravajo formirati in zasesti vas, je treba takoj intervenirati, ne pa čakati in diskutirati tako dolgo, da imajo oni čas zabarikadirati se in se zakopati, potem jim je pa težko z našim orožjem priti do živega. /.../ Če se jih pa na noben način ne da uničiti v njihovih postojankah, jim je treba večkrat delati zasede in uničevati njihove patrulje. Obveščevalci in terenski delavci morajo imeti stalno pod kontrolo belogardistične postojanke tako, da bodo vsakokrat obveščene naše čete, kadar bodo oni odhajali iz svojih postojank. Tako jim na povratku v svoja taborišča naše čete z uspehom postavljajo zasede. /.../«

Edvard Kardelj in Josip Broz Tito gledata na uro leta 1971. Do smrti sta uživala pridobitve komunističnih zločinov.
VIR: knjiga Edvard Kardelj, 1979

»Pri dosedanjih akcijah se opaža premajhna mržnja do bele garde«

»Sedaj, ko so nastopili dolgi večeri, je treba te večere uporabiti za politično in kulturno izobrazbo partizanov. Pri političnem delu je treba stremeti za tem, da se partizanom nazorno dokaže kontrarevolucionarna vloga bele garde in da se jih navduši z revolucionarnim ognjem za uničenje izdajalske bele garde. Pri dosedanjih akcijah se opaža premajhna mržnja do bele garde od strani samih partizanov. To je tudi vzrok, da niso vse naše akcije proti beli gardi uspele, kakor bi morale.«

3. novembra je poslala Kardelju poročilo Zdenka Kidrič (Jesen 1942, str. 203): »Po Tvojih najnovejših direktivah smo prešli k še bolj intenzivnemu vrivanju naših v bg in Mih./ailovićevske/ vrste. S pomočjo part. org. in zanesljivih ofovcev bomo začeli sistematično iskati ljudi, ki bi za to prišli v poštev. /.../ Dalje mislimo, da bi bilo zelo dobro, če bi na en dan napravili v vseh Miha /mihailovićevci/ in ev. bega centrih in tehn/ičnih/ punktih preiskave, pri katerih bi odvzeli ves material, legitim/acije/ prizadetih in jim zagrozili.«

Lovec na ljudi Edvard Kardelj v pričakovanju fazana v revirju Cerklje leta 1965.
VIR: knjiga Edvard Kardelj, 1979

Kardeljeva govorica genocida

4. novembra je Kardelj poslal navodila Ludviku Smrekarju, komandantu III. bataljona Zapadnodolenjskega odreda. Na podlagi enega samega takšnega navodila, kot je to, bi bil avtor v pravni državi obsojen za genocid in na najhujšo kazen. Kardelj jih je tiste mesece leta 1942 pošiljal kot po tekočem traku (Jesen 1942, str. 210–212): »Kar se akcij tiče, nimaš prav, ko govoriš, da niste uspeli zaradi 'raznih neprilik' /Smrekar mu je poročal o napadu na postojanke vaških straž v okolici Ljubljane/. Po mojem prepričanju niste uspeli zaradi tega, ker se še niste vživeli v to, da se bo poslej pač treba boriti proti utrjenim postojankam bele garde. Naši partizani so navajeni na lahke zmage iz zased. Tega je pa sedaj v glavnem konec. Sedaj je neba proučiti vse možnosti, kako jih razbijati v njihovih utrjenih postojankah. /.../

Saj je vendar sramotno za nas, da cel bataljon obstane pred hišo, v kateri je morda 20-30 belogardistov, samo zato, ker imajo zaprta – polkna! Mi smo imeli n. pr. podatke, da so bili b. g. v Bizoviku v silni paniki. Če bi partizani napravili juriš, oziroma se dovolj približali Babnikovi hiši, bi lahko uničili vso bando, ki je bila vsa iz sebe od strahu. Treba je zavreči misel, da je dovolj, če nekomu zažgeš hišo! V vseh takih primerih se je pokazalo, da so (belogardisti) iz požara ušli z malenkostnimi izgubami. Samo direkten napad bo privedel do cilja. /.../ In končno: vse je odvisno od tega, da jih razbijemo sedaj, ko se še razvijajo, da jim že vnaprej ubijemo vso korajžo.«

Tako v Žalcu častijo partizanskega komandanta, komunističnega »heroja«, Franca Rozmana - Staneta, čeprav je tudi tam blizu povzročil silno gorje nad ljudmi. FOTO: Ivo Žajdela

Kardelj: »Izberite za vas najlažjo točko za napad in uničenje b. g.«

»Za vaš konec pa to še zlasti velja. Polje in Dobrunje (Bizovik) je sedaj najtrdnejša b. g. postojanka. Res je, da imajo v Polju dobre položaje. Toda v Bizoviku in Dobrunjah so njihovi položaji zanič in tu jih moramo uničiti. More pa se tudi v Polju še marsikaj napraviti. Mi bomo kasneje – kakor hitro se s P./etrom, Borisom Kidričem/ vrneva k Luki /Francu Leskošku/ – takoj ponovno poslali v vaš rajon eno ali dve brigadi. Za sedaj pa vodite boj proti b. g. vi sami, kolikor je največ v vaši moči, skupaj z vsemi četami, ki so, oziroma bodo na vašem področju. Predlagam predvsem naslednje konkretne ukrepe:

a) Poskušaj vreči manjše patrulje na ono stran Lj/ubljanice/ in eventuelno tudi žel/eznice/. Ni nujno, da patrulje ostanejo na oni strani čez dan, kot smo včasih mislili (četudi bi to bilo zelo dobro). Patrulje gredo lahko čez že v prvem večernem mraku. Obenem postavite čez noč zasede na vodi in na važnih točkah na oni strani, da krijejo umik našim patruljam, ki bi šle čez. Patrulje naj napravijo zasede na točkah, kjer se ponoči gibljejo b. g. patrulje in naj jih napadejo. Če bi se vam posrečil vsaj en tak napad in čim globlje na oni strani Ljublj., pa bi bil že velik rezultat in b. g. patrulj bi bilo tako manj.

b) Poizvedite prav natančne podatke o položajih, ki jih zavzema b. g. v Dobrunjah, Bizoviku itd. Izberite za vas najlažjo točko za napad in uničenje b. g. Do podrobnosti izdelajte načrt. Izkoristite mine, ki ste jih pobrali Nemcem. Organizirajte svojo razporeditev tako, da boste pri b. g. napravili čim večjo paniko. Itd. Skratka pripravite se tako, da boste v naprej lahko predvideli vse svoje postopke. Naredite si eventualno tudi premične zaklone, ki jih partizani pomikajo pred seboj. Zavzemite njihove utrjene postojanke na vsak način. Videl boš, da bo to šlo laže, kakor sedaj misliš in ogromen bo rezultat: pri belogardističnih pokovcih bo nastal tak strah, da bo potem lahek posel z njimi. /.../«

Sredi Žalca so komunisti, tako kot v vseh večjih slovenskih krajih, postavili takšnega komunističnega vojščaka – svojo sramoto vsem na očeh. FOTO: Ivo Žajdela

Kardelj: »Nujno potrebno je čim prej uničiti Polico«

»Nujno potrebno je čim prej uničiti Polico, to se pravi b. g. in italijansko posadko v vasi, ne vas samo. Pričnite z obkoljevalno taktiko. Ako boste dobili pomoč od ZDO /Zapadnodolenjskega odreda/ oz. če bo ostal pri vas bataljon UBTT /Udarni bataljon Toneta Tomšiča/, potem boste to nalogo lahko izvršili. Postavite zasede na vseh izhodih iz Police, na vseh zvezah z Grosupljem itd., skratka povsod, kjer hodijo b. g. in Italijani ven in noter! Vmes, po gozdovih napravite dobro observacijsko službo, da jim onemogočite prehode skozi gozdove. Držite zasede ponoči in podnevi! Napadajte vsako oboroženo patruljo ali kolono, bodisi da gre noter ali ven! Čim bolj jih vznemirjajte! Prepričan sem, da boste tako pokolebali njihovo moralo, da jim bo Police kmalu zadosti. /.../

Držite si odprt prehod na drugo stran Police! Dobro opazujte vse gibanje sovražnika na grosupeljski strani, vse njegove koncentracije itd., da bi vas sovražnik eventuelno ne iznenadil! Na noben način ne dopustite b. g., da bi se sprehajala po vaseh! Če jim boste postavili zasede okoli Police, bo hitro konec njihovega sprehajanja.«

Sredi Žalca so komunisti, tako kot v vseh večjih slovenskih krajih, postavili takšnega komunističnega vojščaka – svojo sramoto vsem na očeh. FOTO: Ivo Žajdela

Kardelj: »Napadajte b. g.«: »To je lahak posel«

»Glede oborožitve vem, da imaš težave. Toda podobno je povsod. Napadajte b. g. patrulje, pa boste dobili orožje. To je lahak posel, kakor hitro se boste otresli mnenja, da je b. g. tudi vojska. To je banda /Kardeljev poudarek/ in z njo je posel lažji kot z Italijani. To imejte pred očmi. Sicer pa prilagamo naredbo NO /Notranjskemu odredu/, da vam pošlje en mitraljez. Za italijanski mitraljez pa si najdi municijo. Prenehajte šteti pri b. g. mitraljeze, češ 'bo še težko delo z njimi'. Prav gotovo bi vi brez vsake težave lahko tistih 60 b. g. na Troščinah do kraja uničili, če bi jih pravilno pričakali. Seveda, če pa pustite vsepovsod odprta vrata, potem se lahko sprehajajo in s svojimi mitraljezi vzbujajo drugim strah, sebi pa korajžo. Vzemite mitraljeze beli gardi!! To mora biti vaše geslo, ne pa da prosite druge odrede za mitraljeze, (čimprej) se spravite na svoje noge! /.../

Poskušajte osvoboditi naše ljudi, ki so zaprti v Polju. Morda bi šlo s kako zvijačo (preoblečeni v b. g. 'uniforme'?) Sploh se zavzemite z vso silo, da v Polju b. g. zadaste pošten udarec.«

Postojanko vaške straže na Polici pri Grosupljem je najprej 19. oktobra 1942 napadla Gubčeva brigada, vendar se je posadka pred napadom ubranila. Znova so jo napadle v noči na 17. januar 1943 enote 1. (dolenjske) operativne cone, vendar tudi takrat neuspešno.

Protirevolucija je imela strateški načrt, da ustvari okrog Ljubljane obroč svojih postojank in mesto odreže od pokrajine. Partizanski tretji bataljon Zapadnodolenjskega odreda je dobil zato nalogo to preprečiti in hkrati vzdrževati zveze med Ljubljano in drugimi slovenskimi pokrajinami.

 Nadaljevanje v: Edvard Kardelj in protirevolucija