Pogovor o knjigi Po habsburško, Sedem pravil za viharne čase
Pogovor o knjigi Po habsburško, Sedem pravil za viharne čase
Edvard Habsburški, znan tudi kot nadvojvoda Edvard Avstrijski, je član starodavne vladarske družine, praprapravnuk cesarja Franca Jožefa. Je tudi veleposlanik Madžarske pri svetem sedežu. V knjigi Po habsburško. Sedem pravil za viharne čase nas popelje v družinsko zgodovino in duhovno dediščino. Opisuje vrednote in način, kako jih uresničuje v življenju. Pogovor je vodil dr. Tadej Jakopič, sogovornika pa sta bila ddr. Igor Grdina in Primož Premzl.
Foto: Ivo Žajdela
Avtor je izhajal iz bogate zgodovine Habsburžanov
Najprej smo izvedeli, da knjiga Edvarda Habsburškega Po habsburško. Sedem pravil za viharne čase ni čista zgodovina. Igor Grdina je dejal, da je nekaj posebnega, saj poskuša iz zgodovine izluščiti tisto, kar naj bi bilo vredno tudi za današnji čas. Avtor jo je napisal v smislu vodil za življenje. Izhajal je iz bogate zgodovine Habsburžanov, ki je dokumentirana za tisoč let nazaj.
Avtor je zgodovinopisec na poseben način. Priznal je tudi, da je pristranski. Na svet gleda iz višjega nadstropja. Habsburžani skozi dolgo zgodovino seveda niso enotno gledali na svet. Iz njih je »izcedil« tisto, kar je najvrednejše.
Igor Grdina Foto: Ivo Žajdela
Pod Habsburžani je bilo mogoče v javnosti komunicirati v slovenščini
Igor Grdina je tudi spomnil, da v Jugoslaviji o Habsburžanih nismo veliko slišali. Sogovornika sta menila, da je kljub vsemu bilo pod Habsburžani tudi precej dobrega za Slovence, na primer ustanavljanje kulturnih domov, kar kasneje pod Italijo ni bilo več mogoče. Cesar Franc Jožef je ob svojem obisku ljudi vzpodbujal, da so ga naslavljali po slovensko. Tudi sam se je naučil nekaj besed različnih jezikov monarhije. Primož Premzl je omenil, da ko so v Mariboru leta 1913 odprli most čez Dravo, sta kar dva župana cesarja nagovorila v slovenščini. V javnosti je bilo mogoče komunicirati v slovenščini. Monarhija ni bila jezikovno monolitna, upoštevala je veliko narodov in jezikov.
Primož Premzl Foto: Ivo Žajdela
Habsburžani so vedeli postavljati ljudi na prava mesta
Igor Grdina je spomnil na več cesarjev. Med njimi na Friderika III. iz 15. stoletja, za katerega je veljalo, da je izgubil vse spopade, še Erazma Predjamskega jim dolgo ni uspelo ukrotiti, vendar je z vztrajnostjo končal kot splošno priznani monarh. Sina Maksimilijana I. je znal briljantno poročiti. Že takrat je veljalo, da pod Habsburžani sonce ni nikdar zašlo.
Habsburžani so vedeli postavljati ljudi na prava mesta. Predvsem pa so obvladali politiko porok. Vedelo se je, kdo je glava družine in kakšen je red. Drugje so se pri tem bolj prerivali. Omenil je tudi Jožefa II., ki je bil velik reformator. Med drugim je Cerkvi z ukinjanjem samostanov in če česa naredil več škode kot kasnejši Broz Tito. Pomemben je bil tudi pri pripravi pomembnih patentov, eden je bil tolerančni patent iz leta 1781 o verski svobodi, drugi pa nevoljniški patent, s katerim so postali ljudje osebno svobodni.
Spomnil je tudi, da pri revoluciji leta 1848 kri ni tekla v potokih, kot pri francoski revoluciji. In, da so se držali načela, da se naj bojujejo drugi (Mars), Avstrija pa naj se ženi (Venus).
V knjigi avtor piše tudi o tem, kako moraš dobro umreti: delati dobro in umreti s čisto vestjo. Knjiga nas sili k razmišljanju, kako urejevati življenje.
Pogovor je vodil dr. Tadej Jakopič, sogovornika pa sta bila ddr. Igor Grdina in Primož Premzl. FOTO: Tatjana Splichal
V Avstriji je izšla tudi Črna knjiga Habsburžanov
Igor Grdina je omenil tudi Karla I., naslednika cesarja Franca Jožefa, ki je moral leta 1918 po razpadu Avstro-ogrske odstopiti kot cesar, in je potem leta 1921 kar dvakrat poskušal osvojiti ogrski kraljevi prestol. To mu je onemogočil madžarski admiral in regent Miklos Horthy, Karla pa so pregnali na otok Madeiro, kjer je verjetno tudi zaradi nezdravih razmer tam hitro umrl (1922).
Spomnil je tudi, da se o Karlu krešejo mnenja. Pred leti je v Avstriji izšla tudi Črna knjiga Habsburžanov. Npr. pri Bovcu so leta 1917 uporabili bojne strupe. Cesar Franc Jožef je najprej zavrnil vrsto predlogov za ultimat Srbiji, na koncu pa je dovolil njegovo izdajo, s čimer se je začela prva svetovna vojna oziroma vso neskončno trpljenje med njo.
Tudi Karlov sin Otto von Habsburg je odigral pomembno vlogo, še posebej, ko je bil v evropskem parlamentu, bil je zavzet Evropejec. Moral se je vživeti v nove razmere. Že prej je nasprotoval Hitlerju. Zavzel se je za Slovence, ko smo še trpeli v Jugoslaviji, tudi Madžarom je ob padcu železne zavese pomagal.
