Sveti papež Janez Pavel II. je ob razglasitvi Edith Stein za svetnico 11. oktobra 1998 v nagovoru takole označil to izjemno karmeličanko, duhovno hčerko sv. Terezije Avilske, ki je prehodila pot od judovstva prek ateizma do krščanstva in si je kot Kristusova izvoljenka izbrala redovno ime Terezija Benedikta od Križa: 

»Kristusova ljubezen je bila ogenj, ki je razvnemal življenje s. Terezije Benedikte od Križa. Davno preden se je tega zavedela, jo je zagrabil ta ogenj. Najprej se je Edith Stein zapisala svobodi. Dolgo je bila iskateljica. Njen duh se je neutrudno posvečal raziskovanju in njeno srce se je stegovalo za upanjem. Polna navdušenja je prehodila utrudljivo pot filozofije. Za to je bila nazadnje poplačana: osvojila je resnico. Ali bolje rečeno: resnica je osvojila njo. Smela je odkriti, da ima resnica ime: Jezus Kristus. Od tega trenutka naprej ji je bila učlovečena Beseda prvo in vse. Ko je kot karmeličanka gledala nazaj na ta odsek življenja, je pisala neki benediktinki: 'Kdor išče resnico, ta išče Boga, pa če mu je to jasno ali ne.'«

Prava ljubezen se prečisti v skrivnosti križa 

Prava ljubezen se izkaže pravzaprav šele v trpljenju. »Kdor resnično ljubi, se tudi pred trpljenjem ne ustavi,« je poudaril papež. »Tisti, ki ljubi, se ljubljenemu pridružuje v trpljenju. Edith Stein se je zavedala, kaj je moral prinesti s seboj njen judovski izvor in je to dobro izrazila: 'Pod križem sem razumela usodo božjega ljudstva. Zagotovo vem danes več o tem, kaj pomeni biti poročen z Gospodom v znamenju križa. Samo z razumom ne bomo tega nikdar razumeli, ker je skrivnost.' Skrivnost križa je polagoma zajela celotno njeno življenje in od nje zahtevala najvišjo predanost. Kot poročena ob križu je ne samo pisala globoko segajoče strani o 'znanosti križa', marveč je v šoli križa šla do konca.« 

To se je zgodilo 9. avgusta 1942, ko je svoje zemeljsko življenje zapečatila kot žgalna daritev v krematoriju taborišča Auschwitz.

Smisel trpljenja

Po Edith Stein nam Bog razkriva skrivnostno resnico: smisel križa v življenju Kristusovega učenca. Sama nam o tem pravi: »Če naj si pridobimo znanost križa, jo je treba izkusiti v njeni globini. – Križ je pot v zedinjenju z Jezusovim življenjem, in ta pot obstaja v tem, da ga pospremimo v Getsemani in na Kalvarijo. – Križ ni sam sebi namen, ampak je sredstvo, da dospemo do polnosti življenja. Križ odpre nebeška vrata in je pogoj za vstajenje. – Križ je sredstvo za to, da napravimo v svojem srcu prostor za Boga, kajti trpljenje očiščuje in oprosti človeka vsega, kar ni Bog. – Križ je edina pot do srečanja z Bogom, kajti vodi nas v globoko temino vere in zahteva od nas, da se predamo v Njegove roke, kajti čeprav je nedoumljiv, je vendarle vedno poln usmiljenja in zvestobe.«

Znanost križa

V uvodu svojega dela Znanost križa, v katerem razglablja o delu svojega duhovnega očeta sv. Janeza od Križa, to posebno »znanost« opredeli z naslednjimi besedami: »Znanost križa ni gola teorija … Znanost križa je živa, dejanska in dejavna resnica; kakor gorčično zrno se vseje v dušo, v kateri požene korenine in raste, daje duši določen pečat in jo določa v njenem ravnanju, tako da se v tem ravnanju odraža in jo je moč prepoznati.«

Sozavetnica Evrope

Katoliška cerkev je Edith Stein prepoznala za vredno, da jo skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko pridruži sv. Benediktu in sv. Cirilu in Metodu kot sozavetnico Evrope. Slovesna razglasitev je bila 1. oktobra 1999. Naj bo ta s križem blagoslovljena svetnica tudi nam priprošnjica, ko se srečujemo z našimi križi. 

Molitev Terezije Benedikte od Križa k Svetemu Duhu

Kdo si ti, Luč,
ki mene napolnjuješ
in mojega srca temo razsvetljuješ?
Ti vodiš me kot materina roka
in če me izpustiš,
bi ne znala narediti več nobenega koraka.
Ti prostor si,
ki mojo bit obdaja in v sebi skriva.
Brez tebe
bi se pogreznila v prepad niča,
od koder si jo v bivanje priklical.
Si bliže meni
kot sem blizu sama sebi
in globlji
kot vsa moja najgloblja notranjost,
pa vendar neopredeljiv in nedoumljiv,
saj presegaš vsako ime:
Sveti Duh – večna Ljubezen …
Si ti pesem ljubezni
in svete plahosti,
ki vekomaj doni
okrog božjega prestola,
ki združuje v sebi
čisti zven vseh bitij.
Sozvočje, ki Glavi ude pripoji,
v tem prav vsakdo
presrečen najde
svoje biti skriti smisel
in vriskajoč izlije se
v tvojem žuborenju,
Sveti Duh – večna radost …