Zavetnik: novodobnih mučencev in tistih, ki so zgodaj izgubili starše.

Edith Stein ni bila samo ena redkih znanstvenic svojega časa, fenomenologinja, pač pa tudi sama v vseh pogledih »fenomenalna«. Kljub spreobrnjenju v krščanstvo je ohranila veliko spoštovanje in zvestobo svojim judovskim koreninam. Vse njeno življenje je bilo na prav poseben način zaznamovano z Božjo ljubeznijo, ki se je osredotočila na Kristusov križ, zato si je za redovno ime tudi izbrala »Benedikta od Križa« oz. »od Križa blagoslovljena«. Svojo mučeniško smrt pa je darovala za Cerkev, domovino in svoj narod.





Ime: Izhaja iz staroangleškega imena Eadguth, zloženega iz besed ead »posest« in guth »boj«.

Rodila se je 12. oktobra 1891 v Breslavu v Šleziji v Nemčiji, sedaj Woclaw na Poljskem,

umrla pa 9. avgusta 1942 v taborišču Auschwitz Birkenau.

Družina: Bila je najmlajša izmed enajstih otrok v židovski družini Siegfrieda in Auguste. Oče, ki je bil trgovec z lesom, ji je umrl, ko je imela komaj dve leti.

Izobrazba: Germanistiko, zgodovino, psihologijo in filozofijo je najprej študirala v Wroclavu, nato v Göttingenu, doktorirala pa je v Freiburgu.

Službe: Prva leta je bila asistentka pri slavnem fenomenologu prof. Edmundu Husserlu, po spreobrnitvi je postala učiteljica v samostanu benediktink v Speyerju, veliko predavala, pred vstopom v samostan pa je delala kot docentka na nemškem inštitutu za znanstveno pedagogiko v Münstru.

Spreobrnitev: Odločilna za njeno spreobrnjenje je bila knjiga Življenje sv. Terezije Avilske, ki jo je odkrila v hiši svoje prijateljice. 1. januarja 1922 se je dala krstiti v Berg­zabernu.

Skupnost: Karmelski red velja za enega najstrožjih redov. Ženska veja je zaživela leta 1452. Danes šteje približno 10.300 redovnic. Pri nas imajo samostana v Sori in Mirni Peči. Edith je leta 1933 vstopila v samostan v Kölnu, 1938 pa se umaknila v karmel Echt na Nizozemskem.

Kreposti: Kljub izjemni nadarjenosti in izobraženosti je bila preprosta in skromna, v samostanu je bila pripravljena opravljati vsa gospodinjska dela, čeprav jih ni bila navajena, ter se ob tem učila ponižnosti. V posebno veselje ji je bila zlasti molitev.

Zavetnica: Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za sozavetnico Evrope; je tudi zavetnica novodobnih mučencev in tistih, ki so zgodaj izgubili starše.

Dela: Od njenih številnih del imamo v slovenščino prevedena: Jasli in križ, Prestopila sem prag Gospodove hiše, Od končnega k večnemu in Znanost križa.

Upodobitve: Ohranjene so njene fotografije iz različnih obdobij življenja. Njen »simbol« je poleg knjig tudi rumena Davidova zvezda.

Smrt: 2. avgusta 1942 jo je skupaj s sestro Rozo, tudi karmeličanko, zaprl gestapo. 7. avgusta so ju odpeljali v taborišče Auschwitz, kjer sta dva dni po prihodu umrli v plinski celici.

Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. jo je za blaženo razglasil 1. maja 1987, za svetnico pa 11. oktobra 1998.