Edinstvena razstava šmarnic
Edinstvena razstava šmarnic
Najstarejše prikazane so šmarnice nabožnega pisatelja Luke Jerana iz leta 1861, ki v uvodu k pripovedim o svetnikih zapiše: »Šmarnice so sila prijazno opravilo.« Sprehod skozi razstavljeno paleto knjig razodene tudi družbene spremembe skozi čas.
Šmarnice za leto 1916 tako nosijo pomenljiv naslov »Kraljica vojnih trum«, tiste za leto 1919, ko je Slap pristal v Italiji, pa je že založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Na letošnje šmarnice o Filipu Terčelju se na razstavi navezuje šmarnično branje iz leta 1928, ki ga je pripravil prav Terčelj. Za leto 1935 so bile v času evharističnega kongresa napisane Evharistične šmarnice. Iz časa druge svetovne vojne so ohranjene le tri knjige, v tisto iz leta 1945 z naslovom »Rožni venec in slovenski narod« je neznana roka pripisala »krasna knjiga!«.
Po vojni so očitno šmarnice kar nekaj časa molčale, nato pa iz srede petdesetih let sledi več ciklostiranih šmarnic, med njimi na temo petstoletnice ljubljanske nadškofije, kjer dr. Maksimiljan Miklavčič, profesor cerkvene zgodovine med drugim zapiše: »Tako je bilo vseh petsto let škofije, naj bo tudi novih petsto let nadškofije.« Šele nekako v šestdesetih letih šmarnice spet dobijo knjižno in tudi že barvno podobo.
Kot je v prilogi Ognjišča na temo šmarnic pred leti zapisal sedaj že pokojni bibliotekar Marijan Brecelj, so se šmarnice na Slovenskem prvič pojavila leta 1842. Poleg Brecljevega teksta, obširnejšega besedila prof. dr. Antona Štruklja (objavljenega med drugim v knjigi Klečeča teologija, Družina 2000) in krajšega besedila dr. Marijana Smolika v njegovi knjigi o liturgiki, ni poznano, da bi kdo temeljito in celovito obdelal ta zanimiv verski in slovstveni fenomen. Razstava na Slapu tu orje ledino in kar kliče po poglobljeni, tudi znanstveni obravnavi tega običaja.
Na Slapu je maša vsako nedeljo ob 8.30 – kot nalašč za ogled te edinstvene razstave ter fresk Toneta Kralja v župnijski cerkvi, nato pa za prijeten pohod po okoliških gričih ali obisk številnih kakovostnih vinarjev v vasi.